| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vzgoja kot pomemben element izobraževalnega procesa visokošolskega študija zdravstvene nege
Dubravka Sancin, 2013, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Vzgoja je namerna ali intencionalna dejavnost in nenamerna ali funkcionalna dejavnost. Demokratični vzgojni stil je partnerski, kjer visokošolski učitelji in sodelavci vodijo vzgojno-izobraževalni proces, študentje pa se vključujejo po sposobnostih, interesih in znanju. Študent sme biti študent; lahko sprašuje, sodeluje in se ne strinja. Komunikacije so dvosmerne in študent je v položaju subjekta. Po Nicklovem transakcijskem modelu smo izpeljali splošne, pedagoške in hierarhične kompetence visokošolskega učitelja in sodelavca. Z raziskavo želimo podati možnosti za ozaveščen funkcionalen vpliv visokošolskih učiteljev in sodelavcev v študijskem procesu. Metodologija raziskovanja. Raziskava je potekala na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru med redno zaposlenimi visokošolskimi učitelji in sodelavci. Raziskavo smo temeljili na deskriptivni metodi in kavzalno neeksperimentalni metodi. Osnovni raziskovalni instrument je anketni vprašalnik zaprtega tipa. Dobljene rezultate smo kvantificirali z deskriptivno in inferenčno statistiko. Rezultati. Osnovno hipotezo smo preverili s Pearsonovim koeficientom korelacije, ki izraža visoko stopnjo povezanosti med skupino anketirancev pred in po izobraževanju (r = 0,982; p < 0,01). Osnovno hipotezo zavračamo. Pri preverjanju odvisnosti zvez med pojavi intencionalnosti, predvsem pa funkcionalnosti vzgojne komponente študijskega procesa nismo ugotovili statistično značilnih razlik med vzorcema pred in po edukaciji. Visokošolski učitelj in sodelavec se lahko skozi funkcionalni vidik vzgoje približa študentu/študentom in z njim/njimi vodi metakomunikacijo. Naša raziskava je pokazala, da lahko podpremo utemeljitve modela Greenove na področju izobraževanja za zdravstveno nego. Poudariti želimo funkcionalni vzgojni vidik dela visokošolskega učitelja in sodelavca. Funkcionalna dejavnost je nenamerna in se manifestira skozi zgled visokošolskega učitelja, njegov pogled na življenje, način reševanja problemov, način pristopa k študentom. Visokošolski učitelj razvija funkcionalno vzgojni vidik dela v okviru poslanstva fakultete. Sklep. Predlagamo, da bi bile v poslanstvu in viziji fakultete jasno opredeljene temeljne vrednote, za katere si bodo prizadevali vsi visokošolski učitelji in sodelavci ter študentje. Doseči bi bilo potrebno čim višjo stopnjo soglasja o vrednotah, saj bi bila lahko od tega odvisna študijska klima in boljši študijski uspehi. Visokošolski zavod bi potreboval vzgojni koncept, ki daje možnost dogovarjanja in sodelovanja študentov, visokošolskih učiteljev in sodelavcev.
Ključne besede: intencionalna vzgoja, funkcionalna vzgoja, študent, visokošolski učitelj
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 1352; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
DELOVNO-PRAVNI POLOŽAJ VISOKOŠOLSKEGA UČITELJA
Janja Deutschmann, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V skladu z veljavnim Zakonom o visokem šolstvu (v nadaljevanju: ZVIS) so visokošolski učitelji, docent, izredni profesor, redni profesor ter lektor. V visokošolskih strokovnih programih so visokošolski učitelji tudi predavatelji in višji predavatelji. Delo visokošolskega učitelja zajema raziskovalno delo na svojem področju. Svoje prispevke k razvoju znanosti visokošolski učitelji objavljajo v mednarodnih in domačih znanstvenih in strokovnih revijah, knjigah in elektronskih medijih. Delo visokošolskega učitelja sega tudi na opravljanje pedagoškega dela (posredna in neposredna pedagoška dejavnost). V sled navedenega lahko visokošolskega učitelja opredelimo tudi kot nekoga, ki skozi različne oblike pedagoškega dela (predavanja, seminarji, vaje,…) prenaša svoje znanje na študente visokošolskih zavodov. Delovnopravni položaj visokošolskega učitelja je v Republiki Sloveniji urejen z različnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Pri opredelitvi delovnopravnega položaja visokošolskega učitelja je bistvenega pomena predstavitev pogojev, ki so potrebni za zasedbo delovnega mesta. Temeljni pogoj za zasedbo delovnega mesta visokošolskega učitelja v Republiki Sloveniji je izvolitev v naziv, t.i. habilitacijski postopek, skozi katerega se odraža tudi ustavna pravica univerze t.j. avtonomija univerze. V primeru neizpolnjevanja navedenega pogoja ni mogoča sklenitev pogodbe o zaposlitvi z visokošolskim učiteljem oz. sodelavcem oz. nastane razlog na strani delodajalca za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Ključne besede: javni uslužbenec, javni sektor, visokošolski učitelj, izvolitev v naziv, avtonomija univerze, posredna in neposredna pedagoška obveznost, zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti, sobotno leto, dopolnilno delo
Objavljeno: 19.04.2016; Ogledov: 620; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Razvoj in napredovanje visokošolskih učiteljev v habilitacijske nazive na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani
Urška Kovačič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Visokošolski učitelji so uvrščeni v sistem visokega šolstva, kar za njih pomeni, da je njihov razvoj in napredovanje v izvolitvene nazive - habilitacijo odvisno od številnih dejavnikov, ki jih narekuje politika visokega šolstva, globalne družbene potrebe in številni drugi dejavniki, ki lahko delujejo kot motivatorji ali demotivatorji v razvoju visokošolskega učitelja, oziroma pri uresničevanju njegove akademske kariere. Visokošolski učitelj svojo karierno pot gradi v skladu z nazivom, ki ga pridobi z izpolnjevanjem zakonsko določenih pogojev ter delovanjem tako na pedagoškem kot tudi znanstvenoraziskovalnem področju. Cilj naše raziskave je ugotoviti, ali so visokošolski učitelji na Biotehniški fakulteti dovolj seznanjeni z Merili za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev in kaj jim predstavlja oviro pri razvoju in napredovanju v habilitacijske nazive.
Ključne besede: Visokošolski učitelj, Razvoj zaposlenih, Kariera, Habilitacija, Napredovanje
Objavljeno: 05.06.2018; Ogledov: 422; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici