| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani do slovenščine kot učnega jezika
Darija Skubic, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek spregovori o problematiki slovenščine kot učnega jezika v visokem šolstvu. Na kratko je predstavljen položaj slovenščine nekoč in danes. Izpostavljena sta pomen dosledne rabe slovenskega knjižnega jezika v celotnem vzgojno- izobraževalnem procesu (od vrtca do univerze) in polnofunkcijska vloga slovenščine v visokem šolstvu, tj. slovenščine v vlogi strokovnega jezika in jezika znanosti. Prikazane so usmeritve, ki jih na področju jezikovnega načrtovanja predvidevajo naslednji dokumenti: Prerez politike jezikovnega načrtovanja v Sloveniji (2003), Nacionalni program za jezikovno politiko 2007–2011, Bela knjiga (2011), Skupni evropski jezikovni okvir (2011) in Nacionalni program za jezikovno politiko 2012– 2016 (osnutek). Sledi raziskava, v kateri so zbrana stališča študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani do slovenščine kot učnega jezika. V sklepnih ugotovitvah so podane nekatere strategije za izboljšanje dosedanje jezikovne prakse v visokem šolstvu.
Ključne besede: visoko šolstvo, visokošolski študij, slovenščina, jezikovna raba, knjižni jezik, jezikovna politika, študenti, raziskave
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 772; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (134,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Petdeset let delovanja Oddelka za geografijo in študija geografije v Mariboru
Uroš Horvat, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: V letu 2011 mineva 50 let od ustanovitve Pedagoške akademije v Mariboru, katere ena od naslednic je tudi Filozofska fakulteta v Mariboru. V prispevku je prikazan razvoj Oddelka za geografijo in študija geografije v Mariboru, ki je v tem obdobju prešel skozi različna razvojna obdobja, tako v smislu organizacijskih oblik ter kadrovske zasedenosti, kot tudi glede na vrsto izvajanja izobraževalnih programov ter obsega znanstvenoraziskovalnega dela. Temeljno poslanstvo oddelka, to je izobraževanje kadrov za poučevanje geografije v osnovni in srednji šoli, se je izvajalo s pomočjo različnih študijskih programov. Leta 1985 je Pedagoška akademija prerasla v Pedagoško fakulteto in s tem dveletni višješolski študij geografije v štiriletni visokošolski študij, ki je bil od leta 1995 univerzitetni. Z ustanovitvijo Filozofske fakultete v Mariboru je leta 2006 Oddelek za geografijo postal del le-te, istočasno pa je prehod na nove študijske programe, ki so pripravljeni v skladu z Bolonjsko deklaracijo, prinesel vrsto novosti, pa tudi izzivov; tako za izvajalce kot študente.
Ključne besede: geografija, študij geografije, visokošolski študij, Maribor, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 706; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (217,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Pogledi študentov pedagogike na obvezno praktično usposabljanje
Danijela Rus, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prvem delu prispevka predstavljamo pomen praktičnega usposabljanja študentov v dodiplomskem študiju; osredotočamo se na obvezno praktično usposabljanje študentov pedagogike. Študent pedagogike naj bi med praktičnim usposabljanjem na šoli ali drugi instituciji pridobil različne kompetence, vezane na delo znotraj vzgojno-izobraževalne institucije, ter kompetence, vezane na njegovo lastno profesionalnost. Pri tem ima bistveno vlogo mentor na šoli ali v drugi instituciji, ki študentu predstavi njegove naloge, pripravi individualni načrt praktičnega usposabljanja ter mu zagotavlja ustrezno opazovanje procesa ter vključevanje v dnevne dogodke v instituciji. V drugem delu prispevka predstavljamo rezultate raziskave, ki prinaša mnenja študentov pedagogike glede lastnosti dobrega pedagoga, njihova pričakovanja pred praktičnim usposabljanjem ter ocene glede lastnosti, ki so jih pridobivali med praktičnim usposabljanjem in s pomočjo mentorja po njem.
Ključne besede: praktično usposabljanje, študenti, pedagogika, visokošolski študij, mentorstvo
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 818; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (153,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
Družbene neenakosti in terciarno izobraževanje na Slovenskem : vpogled v odnos med šolskim sistemom in socialno strukturo
Sergej Flere, Miran Lavrič, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorja v daljšem časovnem obdobju raziskujeta razmerje med družbenimi neenakostmi in šolanjem na terciarni ravni v Sloveniji. Pri tem upoštevata tudi vplive šolskih reform in politike v času več desetletij. Ugotovita, da se vpliv družbenih neenakosti na možnosti vstopanja v vrste študentov v zadnjem času zmanjšuje, in sicer predvsem kot posledica ekspanzije števila šolajočih se na terciarni ravni. Šolska in socialna politika in celo financiranje imajo pri tem le majhno vlogo. Kaže, da se, kljub izmerjenemu občutnemu zmanjševanju, družbene neenakosti pri šolanju še vedno izražajo in skozenj reproducirajo. Do izraza pa najverjetne je prihajajo tudi nove oblike socialnih neenakosti, s katerimi si privilegirani sloji zagotavljajo lastno reprodukcijo.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, družbena slojevitost, družbene neenakosti, visokošolski študij, šolanje, družbeni položaj, šolski dosežki, izobraževalni sistemi, kulturna reprodukcija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 769; Prenosov: 101
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Regionalna geografija Jugovzhodne Azije za potrebe študentov geografije
Sandra Špoljar, 2014, magistrsko delo

Opis: Regionalna geografija Azije je sestavni del učne snovi geografije v osnovni in srednji šoli. Njen pomen in položaj pa se spremenita na ravni visokošolskega študija, kjer so njene vsebine na oddelkih za geografijo različno zastopane. V magistrskem delu smo želeli predstaviti strukturo učnih načrtov za predmet geografija Azije na slovenskih in izbranih tujih univerzah. Naša raziskava je temeljila na primerjavi učnih načrtov z vidika vsebin, kompetenc in obsega. Ob tem so nas zanimala tudi pričakovanja študentov o prihodnosti regionalne geografije Azije. V ta namen smo izdelali anketni vprašalnik, s katerim smo slovenske študente geografije povprašali, kakšno geografijo Azije si želijo, katere vsebine se jim zdijo pomembne, kako ocenjujejo obstoječa gradiva in kakšna gradiva si želijo v prihodnosti. Predhodno smo si želeli ustvariti mnenje o gradivih, ki so trenutno na voljo študentom, zato smo analizirali obstoječa slovenska in angleška gradiva, ki obravnavajo Jugovzhodno Azijo. Gradiva smo izbrali po predhodno postavljenih kriterijih in jih analizirali z vidika potreb študentov geografije in z vidika zastopanosti regionalnogeografskih pristopov. V zaključnem delu naloge smo najdena gradiva združili v E-priročnik in jih predstavili v obliki zgoščenke. Ta zgoščenka je namenjena predvsem študentom geografije, saj vsebuje na enem mestu zbrana gradiva o Jugovzhodni Aziji, ki jih bodo lahko uporabili v nadaljevanju svoje poklicne poti.
Ključne besede: učni načrti, študenti geografije, visokošolski študij geografije, regionalna geografija Azije, gradiva, regionalnogeografski pristopi
Objavljeno v DKUM: 12.06.2014; Ogledov: 1626; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

7.
ANALIZA PROCESA ODLOČANJA PRI IZBIRI VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA
Barbara Koražija, 2013, magistrsko delo

Opis: Odločitev za izbiro študija in poklicno pot je ena izmed najpomembnejših odločitev v življenju, saj začrta posameznikovo življenje v času izobraževanja ter v njegovi celotni poklicni poti. Glede na lastne želje, interese, sposobnosti in stališča izberemo študij, ki nam omogoča doseganje zastavljenih ciljev, uspešno poklicno prihodnost, predvsem pa nam zagotavlja kvalitetno življenje. Izbira pravilne odločitve za študij je dolgotrajen in kompleksen proces, v katerem nekateri mladostniki takšne odločitve sprejmejo tako rekoč neopazno, brez težav, mnogi med njimi pa se med samim procesom odločanja za izbiro študija soočajo z manjšimi ali večjimi težavami. Največkrat težave povzročata pomanjkanje motivacije ter splošna neodločnost, velikokrat pa težave nastanejo zaradi pomanjkanja informacij ali pa zaradi nezanesljivih informacij. Težave, ki ob tem nastanejo, jih lahko vodijo do zavlačevanja ali poskusa prelaganja odgovornosti za odločanje na koga drugega, kar jih lahko pripelje do neoptimalne odločitve. Na vrednotenje posameznega študija vpliva cela vrsta dejavnikov, katerih vloga in pomembnost sta odvisna od okoliščin in socialnega okolja, v katerih se vsak posameznik nahaja. Zelo pomembno vlogo imajo priporočila tistih, ki so študij že zaključili, saj nam lahko predajo veliko zanimivih informacij ter lastnih izkušenj. Nikakor ne smemo zanemariti obisk informativnega dne ter informacij, ki jih dijaki pridobijo od raznih svetovalcev in profesorjev, ki učijo na fakulteti, v zadnjem času pa se daje poseben pomen tudi elektronskim medijem (spletne strani fakultete, forumi, družabna omrežja). Z opravljeno raziskavo smo želeli analizirati proces odločanja dijakov in dijakinj ter ugotoviti, kako in na podlagi katerih dejavnikov se odločajo za vpis na visokošolski študij. Pri tem nas je predvsem zanimalo katere informacije pri tem zbirajo, ali imajo za svojo odločitev na voljo dovolj časa, kakšen vpliv imajo na njihovo odločitev posamezne informacije, referenčne skupine, socialna omrežja in ostali dejavniki. Pojavilo se je vprašanje, ali se dijaki pri odločanju vedejo kot dobro informirani odjemalci ter ali se pri odločitvah za izbiro visokošolskega študija dijaki in dijakinje medsebojno razlikujejo. Predpostavili smo, da bodo dijaki z veseljem sodelovali pri raziskavi, kar so tudi storili. V sklopu anketnega vprašalnika smo se osredotočili tudi na poznavanje in zanimanje za študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Rezultati, pridobljeni z raziskavo so lahko dodaten uporaben pripomoček srednjim šolam in visokošolskim institucijam pri njihovi uporabi marketinških tehnik ter pri nadaljnjem marketinškem načrtovanju.
Ključne besede: visokošolski študij, marketing v izobraževanju, izobraževanje kot storitev, marketizacija, vedenje odjemalcev, proces odločanja
Objavljeno v DKUM: 06.09.2013; Ogledov: 1801; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

8.
9.
RAZVOJ VIŠJEŠOLSKEGA IN VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA BIOLOGIJE V MARIBORU
Tadeja Zver, 2009, diplomsko delo

Opis: Začetek višješolskega študija biologije v Mariboru sega v leto 1960, in sicer kot zunanji oddelek Višje pedagoške šole Ljubljana; od leta 1961 se je nadaljeval na Pedagoški akademiji Maribor. Leta 1985 je Pedagoška akademija prerasla v Pedagoško fakulteto; s tem se je začel visokošolski študij biologije. Na višješolskem kot tudi na visokošolskem študijskem programu se je do januarja 2008 predmetnik spremenil trikrat. Leta 1991 je bil uveden magistrski študij smeri limnologija in biološko izobraževanje, leta 2002 pa še nepedagoški magistrski in doktorski študij biologije. Vse do januarja 2008 je bilo na študijski smeri redno zaposlenih 18 profesorjev biologije, za dodiplomski študij je bilo 21 honorarno zaposlenih, za podiplomski študij pa 13. Na višješolskem študiju so bili redno zaposleni 2,3 učitelji na leto, na visokošolskem pa 7,6. V 1. letnik se je do januarja 2008 vpisalo 2456 študentov, diplomiralo jih je 672. Na višješolski študij se je vpisalo v 1. letnik 1108 študentov, od tega 704 rednih (64 %) in 404 izrednih (36 %). Na visokošolski študij se je vpisalo 1348 študentov , od tega 1272 rednih (94 %) in 76 izrednih (6 %). Na višješolskem študiju je diplomiralo 340 študentov (z uspešnostjo 31 %), od tega 275 rednih (z uspešnostjo 39 %) in 65 izrednih (z uspešnostjo 16 %). Na visokošolskem študiju je diplomiralo 332 študentov (z uspešnostjo 25 %), od tega 279 rednih (z uspešnostjo 28 %) in 53 izrednih (z uspešnostjo 70 %).
Ključne besede: višješolski študij biologije, visokošolski študij biologije, študijski programi, učitelji, študentje
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 2972; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (436,38 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici