1. Delovanje umetne mišice hasel : magistrsko deloMatija Ramšak, 2024, magistrsko delo Opis: Raziskovalno delo magistrskega dela obsega raziskavo mišice HASEL. Proučen je bil način izdelave in kateri so najprimernejši materiali za izdelavo ustrezno delujoče mišice. Delo zajema pripravo programa za preizkušanje mišic v programu Matlab-Simulink in merjenje pomikov mišic v odvisnosti od električne napetosti. V raziskavi se je mišice zbujalo z napetostjo 6 kV. Pri tem so bili doseženi majhni pomiki mišic, ki so bili zaznani z laserskim merilcem. Želelo se je prikazati drugačno obliko mehkega aktuatorja, njegove prednosti in bodoča področja uporabe. V raziskavo so bile zajete različne velikosti in tipi mišice HASEL. S preizkusno ploščico skupaj s krmilno ploščo v programu Matlab-Simulink se je mišice krmililo na tri načine: zbujanje s konstantno napetostjo, zbujanje na signal (step funkcija, pulzni generator) in regulacija z regulatorjem P ali PID, kjer se je mišico pomikalo na želeno razdaljo, ki je bila izmerjena z laserskim merilcem. V delu so tudi podani in pojasnjeni komentarji na odzive mišic.
Ključne besede: mišica HASEL, MATLAB, visoka napetost, krmiljenje, kapacitivnost, kondenzator, digitalni signalni krmilnik
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (5,78 MB) |
2. Potisna sila pri površinski razelektritvi na dielektrični pregradi : magistrsko deloJuš Polanšek, 2023, magistrsko delo Opis: Površinsko razelektritev na dielektrični pregradi dobimo, ko na dve elektrodi, ločeni z dielektrikom, priključimo visoko električno napetost. Zrak v bližini elektrode se ionizira in tvori hladno atmosfersko plazmo. V električnem polju ustvarjeni in pospešeni nabiti delci trčijo z nevtralnimi delci in jim prenesejo gibalno količino zaradi česar se zrak nad dielektrikom začne premikat, kar povzroči potisno silo. Na tem področju še vedno ni dobro raziskano, kako debelina dielektrika in razdalja med elektrodama vplivata na potisno silo, še posebej pri višjih frekvencah, kot je 20 kHz. Iz dostopne literature je razvidno, da potisna sile še ni bila neposredno izmerjena in tudi ne analiziran njen časovni potek. V magistrski nalogi smo se zato odločili, da eksperimentalno preučimo potisno silo. Raziskovali smo, kako različne geometrijske lastnosti in termični pojavi vplivajo na potisno silo pri površinski razelektritvi na dielektrični pregradi. Ugotovili smo, da je pri enakih amplitudah električne napetosti potisna sila večja na tanjšem dielektriku in da se sila veča, ko uporabimo tanjšo izpostavljeno elektrodo. Pri uporabi ožje izolirane elektrode smo opazili, da na določenem območju sila neha naraščati, kljub temu da se napetost še vedno veča. Sklepamo, da je razlog za ta pojav nasičenje ionskega oblaka nad dielektrikom. Izmerili smo, da je sila največja, če sta elektrodi izmaknjeni za približno 1 mm. Optimalna razdalja je v okviru merske napake ostala enaka pri različnih jakostih napetosti in dveh širinah izolirane elektrode. Določili smo smer potisne sile na 8°±2° glede na površino dielektrika in ugotovili, da smer ni odvisna od amplitude električne napetosti in širine izolirane elektrode. Izmerili smo časovni potek sile in temperature na dielektrikih različnih debelin in ugotovili, da je padanje sile s časom povezano s segrevanjem plina zraka nad površino dielektrika. To smo preverili tudi z analizo števila in amplitud razelektritev iz električnega toka, izmerjenega z osciloskopom. Izvedene meritve in znanstvena spoznanja iz tega dela bodo uporabna predvsem za regulacijo zračnega toka v različne namene.
Ključne besede: atmosferska hladna plazma, površinska razelektritev na dielektrični pregradi, potisna sila, visoka električna napetost, razelektritev zraka, geometrijski parametri razelektritve, termični pojavi v plazmi.
Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 419; Prenosov: 30
Celotno besedilo (3,36 MB) |
3. Izvedba pametnih inštalacij GIRA za stanovanjske stavbe in njihova primerjava z običajnimi inštalacijami : diplomsko deloDenis Punčoh, 2021, diplomsko delo Opis: Pametne inštalacije v stanovanjskih hišah so inštalacije, v katerih posamezni elementi delujejo na električni pogon, so upravljani neposredno ročno ali pa daljinsko preko centralno vodenega sistema. To nam omogoča večji nadzor, večjo udobnost, varnost, možnost oddaljenega nadzora in možnost izvajanja vodenja učinkovite rabe energije.
S sistemom, kot so pametne inštalacije, lahko opravljamo različne funkcije v stanovanjskem ali gospodarskem objektu. Vse te funkcije pa se upravljajo preko pametnih stikal ali z napravami, ki imajo dostop do internetne povezave.
V nadaljevanju te naloge bom pisal o prihodnosti informatizacije (informatizacija = uvajanje informatike) stanovanjskih stavb, analiziral njeno delovanje in vodenje. Podrobneje bom predstavil elemente, ki so potrebni za izvedbo pametne inštalacije in njeno programiranje. Med drugim v nalogi opisujem uporabo njenih elementov, da dosežemo učinkovito rabo energije in možnosti povezovanja v Smart Grids.
Raziskal sem tudi prednosti in slabosti pametnih inštalacij ter cenovne razlike v primerjavi z investicijo v navadne inštalacije.
Ključne besede: El. električne
G3-PLC certifikat neodvisnega testnega laboratorija za platformo pametnih števcev
NN nizka napetost
PVC polivinilklorid
PE ozemljitveni vodnik
VN visoka napetost
SVN predpis o železniških signalnovarnostnih napravah
TP transformatorska postaja
R-P razdelivec v pritličju
Al aluminij
GIRA ime podjetja
KNX standard avtomatizacije stanovanj in stavb
AC izmenična napetost
DC enosmerna napetost
IP naslov za internetno omrežje
BUS tip kabla
Itd in tako dalje
ETS orodje za programiranje
BIM stanovanjsko informacijsko modeliranje
PGD Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
PZI Projekt za izvedbo
PID Projekt izvedenih del
Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 1406; Prenosov: 188
Celotno besedilo (7,19 MB) |
4. Ekonomsko tehnična analiza možnosti prehoda napajanja iz 20 kv na 110 kv metalurško kemičnega podjetja Cinkarna Celje d.d. : diplomsko deloMatej Ulaga, 2020, diplomsko delo Opis: V tej diplomski nalogi je izvedena ekonomsko tehnična analiza prehoda napajanja iz 20 kV na 110 kV ter možnost priklopa na odjemno skupino SN 20 kV zbiralke z lastnimi kabli. V izračunih so preverjene ekonomsko tehnične zmožnosti prehoda na višji napetostni nivo. Izračuni so narejeni s pomočjo Excela in obsegajo: izdelavo dokumentacije, prispevkov za gradbena dela, stroške novih transformatorjev, postavitve novega stikališča ter ostalih stroškov. Cene ne vsebujejo vseh podrobnosti, vendar zadostujejo za odločitev glede prehoda na VN nivo. V zaključku so predstavljeni rezultati in ROI (return of investment).
Ključne besede: napajalna postaja, transformator, stikališče, visoka napetost, tehnična analiza.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 2085; Prenosov: 101
Celotno besedilo (3,61 MB) |
5. Praktična izvedba preskusov drsne sponke za ozemljevanje vodnikov daljnovoda 110 kVRobert Maruša, Jože Voršič, Jože Pihler, Rado Ferlič, Lovro Belak, Janez Ribič, Leon Maruša, 2014, izvirni znanstveni članek Ključne besede: električna omrežja, daljnovodi, drsna sponka, ozemljitev, zemeljski stik, vodniki, visoka napetost
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2219; Prenosov: 72
 Povezava na celotno besedilo |
6. Načrtovanje Teslovega transformatorjaMislav Trbušić, Jože Pihler, 2014, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Teslov transformator, sklopljene tuljave, tuljave, kondenzatorji, resonančni pojavi, visoka napetost, NST transformator, iskrišče
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1691; Prenosov: 86
Povezava na celotno besedilo |
7. NAPRAVA ZA MERJENJE PREBOJNE TRDNOSTI OLJAVojko Vajdič, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje napravo za merjenje prebojne trdnosti olja. Predstavljeni bodo novo načrtovani in vgrajeni deli za pogon krmila avtotransformatorja. Poudarek je na načrtovanju in izdelavi naprave z nadgradnjo ter možnostjo povezave z računalnikom. Naprava bo imela možnost komuniciranja z računalnikom, torej bo možno krmiljenje meritev prebojne trdnosti olja ter analiza rezultatov v programskem orodju LabVIEW. Podani bodo tudi primeri konkretne meritve in prikaz rezultatov.
Ključne besede: visoka napetost, prebojna trdnost, izolacijsko olje, meritve, mikrokrmilnik
Objavljeno v DKUM: 15.11.2013; Ogledov: 3260; Prenosov: 258
Celotno besedilo (3,29 MB) |
8. IDEJNA ZASNOVA OBNOVE RTP 110/35 kV PEKREDarko Malek, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava obnovo obstoječega 110 kV prostozračnega stikališča v razdelilni transformatorski postaji 110/35 kV Pekre. V prvem delu je podan pregled visokonapetostnih naprav, ki so trenutno vgrajene v predmetnem stikališču ter kratek opis sodobnih tehnologij visokonapetostnih naprav za vgradnjo v prostozračna stikališča ter kovinsko oklopljena stikališča zunanje oziroma notranje izvedbe, ki so trenutno na tržišču in se najpogosteje vgrajujejo.
V nadaljevanju so v povezavi s predhodno opisanimi tehnologijami obravnavane tri variante obnove predmetnega stikališča. Opisane so posebnosti ter problematika obnove stikališča s poudarkom na zanesljivosti obratovanja elektroenergetskega sistema ter izvajanja del s stališča varnosti in zdravja pri delu v času obnove. Pri vsaki varianti obnove so obravnavane prednosti in slabosti, ki so vezane na čas obnove ter na čas, ko bo objekt v obratovanju. Na osnovi medsebojne primerjave ocenjevanja in ovrednotenja posamezne variante obnove glede na različne dejavnike je predlagana najugodnejša varianta obnove 110 kV stikališča.
Ključne besede: elektroenergetsko omrežje, visoka napetost, visokonapetostne naprave, zračno izolirano stikališče, kovinsko oklopljeno stikališče, plin SF6.
Objavljeno v DKUM: 29.06.2011; Ogledov: 3593; Prenosov: 309
Celotno besedilo (16,31 MB) |
9. ANALIZA ZANESLJIVOSTI 400 kV VISOKONAPETOSTNIH STIKALIŠČ ELEKTROENERGETSKEGA OMREŽJA SLOVENIJELovro Belak, 2009, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prikazuje pregled stanja visokonapetostnih stikališč v 400 kV omrežju Republike Slovenije. Visokonapetostna 400 kV stikališča so sestavljena iz različnih števil in tipov stikalnih aparatov, kateri se med seboj električno povezujejo na razne sisteme zbiralk in tvorijo različno konfiguracijo celotnega stikališča. V bližnji prihodnosti se načrtuje izgradnja notranje daljnovodne povezave, katera bo zaključila slovensko 400 kV elektroenergetsko omrežje v zanko. Slovensko elektroenergetsko omrežje nima zaključene 400 kV zanke na svojem teritoriju. Takšno gradnjo je potrebno ustrezno strokovno utemeljiti z ustreznimi analizami. Opravljena je bila analiza zanesljivosti visokonapetostnih 400 kV stikališč današnje in bodoče elektroenergetske zanke Slovenije. Rezultati analize zanesljivosti so utemeljeni s pomočjo primerjalnih preglednic.
Ključne besede: visoka napetost, stikališče, daljnovod, stikalni aparati, zanesljivost, analiza
Objavljeno v DKUM: 13.11.2009; Ogledov: 4282; Prenosov: 504
Celotno besedilo (5,30 MB) |
10. |
