| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlak
Karmen Fras, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Visok krvni tlak predstavlja enega večjih zdravstvenih problemov modernega sveta. V hitrem tempu življenja se je težko izogniti dejavnikom tveganja, zaradi česar sta visok krvni tlak in posledično kardiovaskularne bolezni eden vodilnih vzrokov smrti po vsem svetu. Mnogi nefarmakološki ukrepi so se v številnih raziskavah izkazali kot učinkoviti pri zniževanju krvnega tlaka. Namen zaključnega dela je raziskati, kako učinkovit je ukrep zmanjšanega vnosa soli v prehrani za znižanje krvnega tlaka. Metode: V zaključnem delu je bila sistematično pregledana znanstvena literatura na temo vpliva zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlak. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect s pomočjo iskalne strategije. Analiza podatkov je bila opravljena s pomočjo tematske analize. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 9 virov. V analizi in sintezi identificiranih virov je kot glavna tema izpostavljen vpliv zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlak, ki je bila oblikovana na podlagi primarnih podtem (I) dieta z zmanjšanim vnosom soli, (II) uporaba nadomestkov soli in (III) intervencije za spremembo vedenja. Dieta z zmanjšanim vnosom soli se je izkazala kot zelo uspešen ukrep zoper visokemu krvnemu tlaku, še posebej v kombinaciji z zdravstveno-vzgojnim izobraževanjem v zvezi s pomenom reguliranja dnevnega vnosa soli, ki se je tudi kot samostojna intervencija izkazala kot uspešna. Prav tako sta se kot uspešen ukrep za zniževanje krvnega tlaka izkazala uporaba nadomestkov soli z manjšim deležem natrija in uporaba pripomočkov za samokontrolo nad dnevnim vnosom soli. Razprava in sklep: Ker število oseb z visokim krvnim tlakom narašča, je pomembno, da je splošna populacija poučena o visokem krvnem tlaku, dejavnikih tveganja ter nefarmakoloških ukrepi zoper njega, saj so nefarmakološki ukrepi učinkoviti in lahko razbremenijo zdravstveni sistem ter zmanjšajo stroške zdravljenja.
Ključne besede: visok krvni tlak, dieta z nižjim vnosom soli, vnos soli, arterijska hipertenzija
Objavljeno v DKUM: 18.11.2022; Ogledov: 716; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (537,71 KB)

2.
MODEL SODELOVANJA PACIENTA PRI POSTAVLJANJU MEDICINSKIH DIAGNOZ V POVEZAVI S POVIŠANIM KRVNIM TLAKOM
Nejc Klement, 2013, magistrsko delo

Opis: Raziskavo magistrske naloge smo usmerili v optimizacijo sistema za ocenjevanje stanja pacienta v povezavi z visokim krvnim tlakom. Aplikacija omogoča izboljšan pregled nad zgodovino stanja pacienta. Razvoj aplikacije je bil tesno povezan s teoretičnimi predpostavkami. Število smrti, ki so povezane z zvišanim krvnim tlakom, je v primerjavi z ostalimi vzroki za smrt v Sloveniji na prvem mestu. Tudi v ostalih razvitih državah je zvišan krvni tlak v samem vrhu vzrokov za smrt. Ravno zaradi tega smo razvili aplikacijo, ki bi lahko pripomogla k znižanju števila smrti, povezanih z zvišanim krvnim tlakom. S pomočjo programske rešitve Dexi smo razvili strukturo, ki zajema teoretične dejavnike za zvišan krvni tlak. Struktura je bila razvita s ciljem, da pacient s svojim ustreznim izpolnjevanjem pripomore k optimalni oceni stanja. S pomočjo intervjuja, ki smo ga opravili z gospodom Zvonkom Rauberjem, smo pridobili podatke o dejavnikih tveganja za visok krvni tlak. Poleg dejavnikov nam je gospod Rauber pomagal pri postavljanju teže pomembnosti posameznih dejavnikov. Dejavnike tveganja in njihove vrednosti smo nato preslikali na samo aplikacijo. Sprva smo pridobljene podatke vnesli v programsko rešitev Dexi in kasneje tudi v spletno aplikacijo. Ugotovili smo, da aplikacija lahko pripomore k podajanju splošne in podrobne ocene o stanju pacienta. Predvsem pa se prednost kaže v zagotavljanju zgodovine podatkov. Dokazali smo, da bi pacienti sami lahko pripomogli k pridobivanju podatkov, ki bi omogočali boljše podajanje diagnoze zdravnika o zdravstvenem stanju pacienta. To pomeni, da smo del odgovornosti za pridobivanje podatkov, ki so pomembni za podajanje diagnoze, prenesli na paciente. V zaključnem poglavju pa smo predstavili možnosti nadaljnjega razvoja aplikacije. Prav tako smo aplikaciji dodali dodatne funkcionalnosti, ki bi lahko pozitivno vplivale na osveščanje pacientov, pravilno rabo aparatov za merjenje krvnega tlaka in vodenje merjenj.
Ključne besede: visok krvni tlak, spletna aplikacija, dejavniki tveganja
Objavljeno v DKUM: 10.12.2013; Ogledov: 2088; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

3.
ARTERIJSKA HIPERTENZIJA – DEJAVNIK TVEGANJA
Ana Pitino, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava arterijsko hipertenzijo, za katero oboleva vedno več ljudi po vsem svetu. Zaradi odsotnosti ali neznačilnih simptomov je pozno ali pa nezadostno zdravljena. Arterijska hipertenzija je eden izmed dejavnikov tveganja za možgansko kap, srčni infarkt, prizadetost ledvic, prizadetost arteriol in vpliva na pospešeno arteriosklerozo. Diplomsko delo sestavlja v začetku teoretični del, kjer so opisani dejavniki za pojav arterijske hipertenzije, njena razvrstitev, zapleti arterijske hipertenzije in zdravljenje, ki je sestavljeno iz nefarmakoloških ukrepov in medikamentoznega zdravljenja. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena študija primera pacienta, ki je utrpel miokardni infarkt, narejena je bila PCI in zgodnja rehabilitacija. Pacienta smo obravnavali po procesni metodi dela po modelu Virginije Henderson. Informacije o pacientovem zdravstvenem stanju smo pridobili s pomočjo vprašalnika, opazovanja in ocenjevanja pacientovega stanja in pogovora z njim in z zdravstvenim osebjem ter s pomočjo medicinske in negovalne dokumentacije. Na osnovi ugotovljenih potreb po zdravstveni negi smo izpostavili negovalne diagnoze, nato naredili načrt zdravstvene nege, opisali izvedbo zdravstvene nege katero smo nazadnje še ovrednotili. Ugotovili smo, da so ključni negovalni problemi takoj po PCI nevarnost krvavitve iz vbodnega mesta, zmanjšana funkcija srca in strah pred prognozo. Ostali negovalni problemi pa so največkrat povezani z nezdravim načinom življenja, in sicer so to: neuravnotežena oziroma nezdrava prehrana, premalo gibanja, stres, neurejen ritem spanja in nevarnost za neučinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, visok krvni tlak, dejavnik tveganja, zdravljenje, zapleti.
Objavljeno v DKUM: 01.02.2012; Ogledov: 5350; Prenosov: 948
.pdf Celotno besedilo (344,22 KB)

4.
Visok krvni tlak - tveganje našega časa
Tjaša Širovnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Visok krvni tlak je bolj kot samostojna bolezen, dejavnik tveganja, ki z ostalimi dejavniki tveganja vpliva na nastanek in razvoj srčno – žilnih bolezni in umrljivost. 90% arterijske hipertenzije opredelimo kot primarno ali esencialno, za katero pa ne moremo ugotoviti vzroka za nastanek, kar pa še ne pomeni, da vzroka za povišan krvni tlak ni. 10% arterijske hipertenzije lahko opredelimo kot posledico neke druge bolezni (npr. ledvičnih obolenj). Visok krvni tlak je najpogostejše bolezensko stanje v razvitih družbah. Ljudje se pogosto ne zavedajo, da imajo povišan krvni tlak, saj znaki niso značilni. Diplomsko delo predstavlja in opisuje visok krvni tlak in dejavnike tveganja v povezavi z njim. Sestavljeno je iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen visok krvni tlak, kot dejavnik tveganja modernega časa, opisana je epidemiologija visokega krvnega tlaka, simptomi, oblike in diagnostika visokega krvnega tlaka, ter vloga in zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri preprečevanju visokega krvnega tlaka in zdrav način življenja. Drugi, empirični del diplomskega dela predstavlja rezultate raziskave, ki je bila izvedena v občini Gornji Petrovci in sosednji občini Šalovci na Goričkem v Prekmurju. Raziskava je bila opravljena decembra 2010. V njej je sodelovalo 400 anketiranih iz omenjenih občin, in sicer 200 žensk in 200 moških. Rezultati so pokazali, da se večina udeležencev ankete zaveda pomembnosti zdravega načina življenja, vendar le – tega deloma upošteva.¬¬
Ključne besede: visok krvni tlak, dejavniki tveganja, zdrav način življenja, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2011; Ogledov: 3176; Prenosov: 607
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 2.45 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici