| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
POLISAHARIDI ZA RAZVOJ MEDICINSKIH TEKSTILIJ
Tijana Ristić, 2009, diplomsko delo

Opis: Trend pri razvoju inovativnih sanitetnih materialov ter medicinskih tekstilij je v funkcionalizaciji površine tekstilij z namenom pridobitve protimikrobnih lastnosti. Pri večini funkcionalizacijskih metod se še zmeraj uporabljajo reagenti, ki so človeku in okolju neprijazni. Zato iz dneva v dan narašča zanimanje za funkcionalizacijske postopke, pri katerih se uporabljajo okolju prijazni in biorazgradljivi reagenti. Eden izmed najperspektivnejših je hitozan, derivat hitina, ki je za celulozo drugi najbolj razširjen biopolimer na Zemlji. Žal pa ima hitozan, kljub številnim prednostim, tudi slabosti kot so omejena stabilnost in učinkovitost vezana na kisli pH medij. Zato je izrednega pomena poiskati ustrezen substitut za hitozan. Med številnimi polisaharidi je primeren kandidat derivat celuloze, aminoceluloza, ki vsebuje aminske skupine vzdolž polimerne verige. V diplomski nalogi smo tako površino viskoznih vlaken protimikrobno funkcionalizirali z uporabo hitozana in aminoceluloze. Pri tem smo uporabili dva mehanizma nanosa, klasično impregnacijo in depozicijo (vezavo koloidne raztopine polisaharida). Uspešnost funkcionalizacije smo spremljali s potenciometrično titracijo in spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange 7, kakor tudi z mikrobiološkim testiranjem. Rezultati obeh analiznih metod za določanje aminskih skupin dobro sovpadajo; korelacijski koeficient med njima znaša 0,949. Uporaba aminoceluloze, ne glede na princip nanosa, doprinese na površino vlaken znatno večjo količino aminskih skupin v primerjavi s hitozanom. Poleg tega je aminoceluloza pokazala učinkovito zatiranje patogene bakterije Escherichia coli, medtem ko je bil hitozan proti tej bakteriji popolnoma neučinkovit. Na podlagi dobljenih rezultatov smo potrdili našo hipotezo, da je aminoceluloza ustrezen substitut za hitozan. Postopek depozicije se je v primerjavi z impregnacijo izkazal kot učinkovitejši, v smislu doprinosa števila aminskih skupin in posledično boljše inhibicije patogenih mikroorganizmov.
Ključne besede: viskozna vlakna, hitozan, aminoceluloza, impregnacija, depozicija, protimikrobne lastnosti, potenciometrična titracija
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 2430; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

5.
KARAKTERIZACIJA ADSORPCIJE NANODELCEV HITOZANA NA CELULOZNO MATRICO
Enisa Turalić, 2012, diplomsko delo

Opis: Za doseganje protimikrobnih lastnosti tekstilnih materialov obstajajo številne metode funkcionalizacij. Pri večini teh metod se še zmeraj uporabljajo reagenti, ki so človeku in okolju neprijazni, saj lahko vsebujejo anorganske soli, fenole in tiofenole, antibiotike, derivate formaldehida, itd. Zlasti aktualen na področju funkcionalizacije tekstilij je hitozan. Tako kot v farmaciji in kozmetiki je tudi na področju razvoja medicinskih tekstilij trend v uporabi nanodelcev za doseganje funkcionalnosti vlaken oz. tkanin. Tako imajo nanodelci hitozana kot adsorbat za tekstilijo številne prednosti pred samo raztopino hitozana. Namen naloge je bil izvesti primerjavo med hitozanom in nanodelci hitozana z vidika potencialne uporabnost hitozana kot adsorbata za funkcionalizacijo površin celuloznih vlaken. Izvedeni so bili postopki adsorpcije hitozana in nanodelcev hitozana iz tekočega medija na površino celulozne matrice. Funkcionalizirana celulozna vlakna so okarakterizirana s fizikalno-kemijskega kot tudi protimikrobnega značaja. Ugotovili smo, da se nanodelci hitozana v primerjavi s hitozanom (aminske skupine) na površino vlaken adsorbirjo v večji količini in ima večjo vsebnost dostopnih aminskih skupin, ter tako dajejo posledično boljše protimikrobne učinke.
Ključne besede: hitozan, nanodelci, viskozna vlakna, impregnacija, potnciometrična titracija, zeta potencial, protimikrobna učinkovitost
Objavljeno: 09.11.2012; Ogledov: 1321; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

6.
ADSORPCIJA FORMULACIJE HITOZANA IN KURKUMINA NA VISKOZNE TKANINE ZA MEDICINSKE NAMENE
Alja Plošnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Zaradi porasta okužb in bolezni, ki so posledica mikrobiološkega delovanja, je uporaba medicinskih tekstilij v sodobnem času vse bolj pomembno in razvijajoče se področje tekstilne industrije. Zaradi vse večje osveščenosti ljudi in dviga standarda je želja teh razvojnih področij najti trajne rešitve funkcionalizacije tekstilnih materialov z naravnimi spojinami, ki imajo protimikrobne in antioksidativne lastnosti ter hkrati blagodejno delujejo na ljudi in okolje. Med naravne polisaharide, ki delujejo protimikrobno, spada tudi hitozan, katerega molekulska struktura omogoča celo paleto modifikacij. Hitozan je modificiran naravni ogljikov hidrat, pridobljen iz hitina, ki je osnovna sestavina skeletov rakov, školjk, insektov, gob in alg. Ima sposobnost inhibicije bakterij, gliv in virusov. Ne glede na dejstvo, da hitozan izkazuje odlične lastnosti kot so dobra adhezivnost, protimikrobno delovanje in biorazgradljivost, pa je njegova pomanjkljivost šibka antioksidativnost. Zaradi ugotovitve toksikologov in nutricionistov glede kancerogenosti nekaterih sintetičnih antioksidantov se kot alternativa za izboljšano antioksidacijsko kapaciteto vse več uporabljajo naravne snovi z dokazano antioksidacijsko aktivnostjo. Mednje sodijo rastlinski (poli)fenoli. Tem kriterijem ustreza kurkumin, izvleček iz azijske začimbe Turmeric (Curcuma Longa), ki poleg močnega antioksidativnega delovanja nudi še protivnetno in protivirusno delovanje. Namen našega dela je razvoj novih sinergističnih formulacij med hitozanom in kurkuminom, ki bodo izkazovale protimikrobne in antioksidativne lastnosti. Formulacije smo adsorbirali na viskozno tkanino z namenom protimikrobne in antioksidativne funkcionalizacije, ki je bistvena za medicinske tekstilije. Izvedli smo različne tehnike nanosa z različnimi kombinacijami obeh raztopin polimerov (hitozan-kurkumin) ter med njimi poiskali tisto, ki nam podaja optimalno delovanje vseh želenih lastnosti. Cilj naše diplomske naloge pa je tudi preučiti vezavo teh dveh spojin na tekstilni material ter ugotoviti naravo vezave oz. desorpcijo substanc s površine vlaken.
Ključne besede: hitozan, kurkumin, viskozna vlakna, sinergistična formulacija, antioksidativno delovanje, protimikrobno delovanje
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 1661; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici