| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv epidemije SARS-CoV-2 na organizacijsko klimo in motivacijo zaposlenih
Kaja Širovnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: V tako razvitem svetu so ljudje le stežka predstavljali, da bi lahko prišlo do izbruha epidemije, kaj šele pandemije in da se lahko ob tem ves poznan svet in vse naše vsakodnevne navade spremenijo in tudi zaključijo. Ob prihodu odmevnega nevarnega virusa SARS-CoV-2 so v prvi bojni liniji seveda zaposleni v zdravstvenih ustanovah, kjer se jim je njihovo vsakodnevne delo spremenilo na čisto nekaj novega in neznanega. Pri teh spremembah je zelo pomembna podpora višjih kadrov, vodstvu ter celotne organizacije. Organizacija je zadolžena za ohranjanje dobre organizacijske klime in s tem tudi spodbujanje pri motiviranosti ljudi za delo in podajanje v neznano. Namen: Namen raziskave je ocena mnenja zaposlenih zdravstvenih delavcev, iz kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana, glede organizacijske klime v času pred epidemijo in v času epidemije SARS-CoV-2 in tudi evalvacija mnenj o motivaciji zaposlenih s strani vodstva. Temeljno vprašanje, ki smo ga zastavili in nas najbolj zanima je, ali se organizacija trudi, da je organizacijska klima in motivacija zaposlenih v času epidemije na podobnem nivoju kot pred epidemijo SARS-CoV-2. Metode dela: S pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika (1KA) je bila izvedena raziskava. Anketni vprašalnik je v obliki presečne študije, uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Vprašalniki so bili razdeljeni med zaposlene v diabetološki ambulanti na kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana. Raziskava je potekala 3 mesece, in sicer od 30. 6. 2021 do 30. 9. 2021. Od 24 zaposlenih je anketo ustrezno izpolnilo 17 anketirancev. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela na podlagi pregleda strokovne literature, znanstvenih člankov s pomočjo podatkovnih baz Google učenjak, PubMed, Cinahl in COBISS ter preučili tudi obstoječo tujo literaturo. Rezultati: Anketni vprašalnik nam je podal odgovore na vsa naša raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da je stopnja zadovoljstva z organizacijsko klimo in samim delom boljša v času pred izbruhom epidemije z virusom SARS-CoV-2, kot v času med epidemijo. Prav tako smo prišli do ugotovitev, da je stopnja motivacije v času med epidemijo upadla. Anketiranci so odgovarjali, da se jim zdi, da je organizacija v času med epidemijo neustrezno poskrbela za ohranjanje in dvig motivacije zaposlenih. Na podlagi pridobljenih odgovorov na raziskovalna vprašanja, smo dve od zastavljenih hipotez potrdili in dve hipotezi ovrgli. Razprava in zaključek: Odgovori na podana raziskovalna vprašanja nam podajo uvid v samo stanje organizacije v času pred in med izbruhom epidemije z virusom. Poda nam odgovor, da bi lahko organizacija v času med epidemijo bolje poskrbela za ohranjanje in izboljšanje stopnje organizacijske klime in motivacije zaposlenih. Ugotovitve naše raziskave in drugih raziskovalcev so bile podobne. Glede na situacijo z virusom, ki se ne umirja, vendar je ves čas nekonstantna, bi lahko organizacije poskrbele za boljše motiviranje zaposlenih in ohranjanje ustrezne organizacijske klime.
Ključne besede: virus SARS-CoV-2, zadovoljstvo zaposlenih, delovno vzdušje zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 223; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
POZITIVNI IN NEGATIVNI VPLIVI PANDEMIJE COVID-19 NA PODJETJA
Mitja Potisk, 2022, diplomsko delo

Opis: V zaključkih leta 2020 se je v kitajskem mestu Wuhan začel širiti virus imenovan SARS-CoV2. Po skoraj dveh mesecih je svetovna organizacija za zdravje proglasila virus za svetovno pandemijo. Virus je med ljudmi povročal strah, izoliranost, bolezni in v nekaterih primerih tudi smrt. Posledično je imel velik vpliv na gospodarstvo tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Zlasti so bili prizadeti turizem, gostinstvo, prehrambena panoga, a najbolj avtomobilska industrija. Pandemija je številnim gospodarstvenim panogam povzročila veliko negativnih posledic, a za nekatera tudi pozitivne. Podjetja, ki so doživela pozitivne vplive, so bila v veliki meri tista, ki so se ukvarjala s spletno prodajo, dostavo in zdravstvom. Veliko podjetij je na tržišču zaznalo tudi priložnosti, kako prilagoditi svoje dejavnosti pandemiji. Mnogo podjetij je začelo uporabljati priporočeno zaščito zaposlenih s šiviljskimi maskami, varnostno razdaljo ter drugimi dejavniki. V delu diplomske naloge sem se osredotočil na okolje podjetij, saj se je to med pandemijo zelo hitro spreminjalo, in na to, kako so vodje svoja podjetja prilagajali spremembam. S strani vlade so tedensko prihajala nova pravila in novi zakoni, ki so vplivali na podjetja in zahtevali spremembe v njihovem delovanju. V delu sem se osredotočil na negativne vplive pandemije na gostinstvo in pozitivne vplive na podjetja v povezavi s spletno prodajo v okviru prehrambene trgovine. Podjetja sem analiziral na podlagi PEST analize in z njo preučil dejavnike, ki so vplivali nanje.
Ključne besede: pandemija, virus, SARS-CoV, PEST analiza, dejavnost gostinstva in prehrambene trgovine.
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 449; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

3.
COVID.si - Skupnostna znanost za boj proti korona virusu
Črtomir Podlipnik, Marko Jukič, Natalia Nikitina, Sebastian Pleško, Lorenzo Gilardoni, Gašper Tomšič, Žan Pevec, Boštjan Laba, 2020, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov

Opis: Projekt “SKUPNOSTNA ZNANOST IN BOJ PROTI KORONA VIRUSU” je odprt projekt skupnosti dobromislečih raziskovalcev in prostovoljcev, ki želijo s svojim delom, znanjem in izkušnjami, prispevati kamenček v mozaiku poznavanja novega korona virusa in bolezni COVID-19, ki jo ta virus povzroča. Skupino vodita strokovnjaka dr. Črtomir Podlipnik in dr. Marko Jukić, z dolgoletnimi izkušnjami s področja računalniško podprtega načrtovanja molekul, farmacevtske kemije in kemo/bioinformatike. S somišljeniki ter prostovoljci so v zelo kratkem času razvili lastno tehnologijo, ki omogoča porazdeljeno računanje molekulskega sidranja. Tehnologija je osnovana na programčku, ki omogoča povezavo uporabnikovega računalnika s strežnikom, ki porazdeli del knjižnice molekul pripravljenih za molekulsko sidranje (trenutno 10 000 000 spojin). Po končanem sidranju (s programom RxDock), programček pošlje izračunane podatke nazaj na zbirno mesto na strežniku. Po analizi sidranih spojin je končni rezultat seznam molekul s potencialno vezavo na terapevtsko tarčo (v našem primeru so to virusni proteini). Nato lahko preverimo ali so te spojine dobavljive in organiziramo biološko testiranje v sodelovanju z ostalimi raziskovalnimi skupinami. Podatke o nedobavljivih spojinah lahko v nasprotnem primeru posredujemo raziskovalnim skupinam za izvedbo sinteze. V optimalnem scenariju bi lahko identificirali spojine zanimive za farmacevtsko industrijo. Rešitev, ki temelji na porazdeljenem računanju je osnovana na odprtokodnih rešitvah.
Ključne besede: COVID-19, virus CoV SARS-2, ligandi, proteini, virusna biokemija, računalniško podprto načrtovanje molekul, molekulsko sidranje, porazdeljeno računanje
Objavljeno v DKUM: 22.11.2020; Ogledov: 2897; Prenosov: 85
URL Povezava na raziskovalne podatke
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici