| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obdavčitev fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut po ZDoh-2 in primerjalno : magistrsko delo
Aleksander Ahlin, 2021, magistrsko delo

Opis: Virtualna valuta je pojem, ki obsega tudi digitalne valute. Med digitalne valute pa umeščamo elektronski denar in kripto valute. Kripto valute imajo tržno vrednost, posledično lahko s poslovanjem z njimi nastane dohodek. Dohodek lahko doseže fizična oseba ali pravna oseba. Fizična oseba lahko ta dohodek doseže kot fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti ali pa kot fizična oseba per se. Razlikovanje med eno in drugo je pomembno, saj je dohodek v prvem primeru obdavčen v drugem primeru pa ni. Pomembni so torej kriteriji, ki ločujejo med obema kategorijama dohodka, ki ga doseže fizična oseba (torej, ko ga doseže v okviru dejavnosti in, ko ga ne).Ti ločevalni kriteriji so zapisani v razlagalnih aktih pristojnih davčnih organov. Tako v Sloveniji kot v primerjalnih ureditvah drugih držav so ti kriteriji zapisani pomensko zelo odprto. Postavlja se vprašanje, ali takšna davčnopravna ureditev v RS ustreza zahtevam temeljnih načel davčnega prava in, ali je slovenska ureditev v bistvenem podobna ureditvam v primerljivih pravnih redih. Ugotovimo lahko, da je v slovenskem pravnem redu obdavčitev fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut v bistvenem drugačna primerljivim ureditvam drugih držav. Ureditve primerjanih držav se med seboj razlikujejo do te mere, da ne moremo govoriti o bistveno podobnih ureditvah. Obstajajo razlike na vseh ravneh urejanja področja. Razlike se kažejo glede: pojmovanja virtualnih valut, pravnega statusa, definicije in delitve virtualne valute, pa tudi v sami davčnopravni ureditvi, razmejitvenih kriterijih in nazadnje tudi davčnopravnih posledicah dohodka iz prodaje virtualne valute. V nekaterih pravnih redih je dohodek fizične osebe iz prodaje virtualne valute vedno obdavčen, drugje je pogojno obdavčen, spet drugje je vedno neobdavčen. Razlikujejo se tudi načini ugotavljanja davčne osnove in stopnje za odmero davka. Nadalje lahko ugotovimo, da slovenska davčnopravna ureditev problematike zadostuje temeljnim načelom davčnega prava. Po slovenski ureditvi fizična oseba ne more vnaprej zanesljivo predvideti svojega davčnega položaja ob nastanku dohodka s prodajo virtualne valute. Ker pa tudi v ureditvah primerljivih držav fizična oseba ne dosega nič višjega nivoja pravne varnosti, moramo zaključiti, da je nedoločnost davčne ureditve nujna predpostavka, da se doseže efektivna normiranost področja. Primerjalno gledano namreč trenutno ne obstaja boljši (bolj gotov, bolj določljiv) pristop k davčnopravni ureditvi problematike, kot ga imamo pri nas. Zato moramo, kljub temu, da slovenska ureditev sama po sebi ne zadostuje zahtevam davčnih načel - zaključiti, da ob upoštevanju obstoja enakih pomanjkljivosti v ureditvah primerjanih držav - Slovenska ureditev vendarle dosega zahteve temeljnih davčnih načel na področju obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut.
Ključne besede: virtualna valuta, kripto valuta, prodaja virtualne valute, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz kapitala, kapitalski dobiček, obdavčitev-primerjalno, tehnologija veriženja blokov, dohodnina
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 411; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
Zakonski okviri in davčna obravnava kriptovalut
Irina Surladžioska, 2018, diplomsko delo

Opis: Kriptovalute so vsak dan bolj prisoten trend tako po svetu kot v Sloveniji. Industrija se zelo hitro širi, zaradi svoje decentraliziranosti in anonimnosti pa so trgovci, kupci in posamezniki pri menjavah izpostavljeni številnim prevaram. Z vidika zagotavljanja varnosti, so se številne države že odločile za implementacijo kriptovalut v svojo zakonodajo in obdavčitev. V tem diplomskem projektu si bomo ogledali kako je k obdavčitvi in zakonskemu opredeljevanju pristopila slovenska vlada in 6 drugih načrtno izbranih držav, s sistemi, ki se medsebojno razlikujejo. Na koncu bomo naredili analizo in izluščili predloge za Slovenijo, po proučenih vzorih iz tujine. Ker so se kriptovalute in rudarjenje v Sloveniji močno razširilo in so se kriptovalute kot take izkazale za del finančnih instrumentov prihodnosti, so dokaj jasno razčlenili obdavčitev prihodkov od dejavnosti trgovanja in storitev menjave kriptovalut ter dejavnosti rudarjenja.
Ključne besede: kriptovalute, Bitcoin, kripto žetoni, virtualna valuta, digitalna valuta
Objavljeno v DKUM: 28.11.2018; Ogledov: 790; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (824,60 KB)

3.
ODKRIVANJE IN PREPREČEVANJE NEZAKONITE UPORABE VIRTUALNE DENARNE VALUTE BITCOIN
Liljana Obreza Kadilnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana problematika odkrivanja in preprečevanja nezakonite uporabe virtualne denarne valute bitcoin. Bitcoin je prva decentralizirana virtualna valuta, ki je postala v svojem sedemletnem obstoju svetovno znana in razširjena. Sistem bitcoina, ki temelji na matematičnih algoritmih, se razlikuje od drugih denarnih valut predvsem po decentraliziranosti in anonimnosti. Ti dve lastnosti prinašata valuti nekaj prednosti, pa tudi slabosti. Kljub temu, da bitcoin izvaja funkcije plačilnega sredstva in plačilnega sistema, ni pravno definiran in ni reguliran s strani pristojnih institucij v deželah po svetu. Bitcoin spremlja specifična kriminaliteta v obliki kraje bitcoinov od pravnih ali fizičnih subjektov in kraje bitcoinov iz avtomatov. Kriminalci največ izrabljajo bitcoinov sistem zaradi njegove anonimnosti pri poslovanju za pranje denarja in davčne utaje. Poudarek dela je na opredelitvi orodij za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja, ki jih je mogoče aplicirali tudi na odkrivanje drugih vrst nezakonite uporabe bitcoina, predvsem davčnimi utajami. Države po svetu se vedno bolj zavedajo problematike utaje davkov in pranja denarja. V ta namen skušajo s spremembami svojih zakonodaj, ustanavljanjem specializiranih skupin in mednarodnim sodelovanjem obseg kriminalitete zmanjšati. Težave pri tem jim povzročajo vedno novi načini, s katerimi kriminalci brišejo sledi za sabo. Banke se bitcoina izogibajo, ker je poslovanje z njim preveč negotovo. Anonimnost pri poslovanju in decentraliziranost sistema pa to kriptovaluto držita pri življenju.
Ključne besede: bitcoin, virtualna valuta, kriptovaluta, pranje denarja, davčna utaja, davčna oaza, prostovoljnost obdavčitve.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 2800; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici