| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MONTAŽA Z INDUSTRIJSKIM ROBOTOM UR5 V SIMULACIJSKEM OKOLJU ROBODK
Tomaž Pušnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava različne načine programiranja kolaborativnega industrijskega robota Universal Robots UR5 in ugotavlja prednosti in slabosti različnih metod. Prikazano je programiranje robota UR5 z ročno programirno napravo, kar je najpogostejši način upravljanja robotov, delo s simulatorjem URSim, opisano je tudi programiranje robota z oddaljenim dostopom preko TCP/IP vtičnice. Podrobno je predstavljeno delo s programom RoboDK, ki služi kot simulator, hkrati pa ima možnost programiranja robota UR5. Naloga predstavi primer montaže s simulacijo montaže v programu RoboDK in realni izvedbi na robotu UR5. Prikazani so rezultati simulacije in montaže.
Ključne besede: robotska montaža, kolaborativni robot UR5, programiranje robotov, robotska simulacija, simulacijsko okolje RoboDK, virtualna robotska celica
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 2937; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

2.
VIRTUALNA PROIZVODNA CELICA Z ROBOTOM ACMA XR701
Aleš Kapun, 2014, magistrsko delo

Opis: V zadnjih nekaj letih si težko predstavljamo moderno industrijo brez avtomatizacije in robotizacije proizvodnje. V ta namen se podjetja odločajo za uporabo industrijskih robotov, saj s tem znižujejo stroške in povečujejo produktivnost. Z uvedbo avtomatizacije in robotizacije se na trgu pojavljajo vedno nove aplikacije, povezane z robotizacijo. Med te nove aplikacije v robotiki sodi uporaba simulacijskih programov za modeliranje proizvodnih sistemov, ki postaja vse bolj pomemben del načrtovanja proizvodnega sistema. Prednost simulacijskih programov se kaže predvsem v programiranju proizvodne celice v virtualnem okolju. Virtualno okolje proizvodne celice pa ni ključnega pomena le za industrijo, ampak je koristno tudi na pedagoški ravni. Učenje upravljanja robotskega mehanizma je s simulacijskimi programi enostavnejše, hitrejše in preglednejše, virtualno okolje proizvodne celice pa predstavlja kopijo realnega okolja robota. V magistrski nalogi je bila v programskem okolju ABB RobotStudio izdelana virtualna proizvodna celica z robotom ACMA XR701. V virtualno proizvodno celico je bila zraven robota dodana sedma prostostna stopnja, in sicer CNC-robotska obračalna miza, ki je izdelana s postopkom povratnega inženiringa za simulacijo rezkanja kovinskih in nekovinskih materialov. Za boljšo primerljivost realne in virtualne proizvodne celice smo dodali tudi ostale elemente realne proizvodne celice, kot so model zaščitne ograje, model krmilne omare, model priprave za odlaganje orodja robota itd. Prav tako je bil opisan potek izdelave virtualne robotske celice od začetka do konca izdelave ter osnovni ukazi programa RobotStudio. Na koncu magistrske naloge so podani rezultati testiranja izdelane virtualne proizvodne celice ter možne izboljšave ali nadgradnje. S postopkom 3D-tiska sta bila prav tako izdelana realni model CNC-robotske obračalne mize ter model robota ACMA XR701. Tridimenzionalni model je bil v učne namene izdelan v razmerju 1:100.
Ključne besede: virtualna proizvodna celica, ACMA XR701, robot, RobotStudio, simulacija, CNC-robotska obračalna miza, povratni inženiring, modeliranje, atos, tritop.
Objavljeno: 12.03.2014; Ogledov: 1775; Prenosov: 234 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (5,87 MB)

3.
Robotska delovna celica s 6-osnim paralelnim robotom FANUC M-1iA
Miha Tertinek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje pripravo in realizacijo delovne celice z majhnim in hitrim paralelnim robotom Fanuc M-1iA, na katerem teče zanimiva demonstracijska aplikacija metanja igralne kocke. V naši robotski aplikaciji, ki smo jo imenovali Hazarder, robot vrže igralno kocko pod nadzorom uporabnika, in v kolikor pade šestica, robot uporabnika nagradi s čokoladico. Izdelava naše robotske aplikacije je obsegala programiranje meta igralne kocke tako, da smo robota naučili trajektorij, po katerih se naj giblje. Uvedli smo tudi strojni vid za prepoznavanje in lociranje objektov (kocke) ter štetja (pik). Priklopili smo še preprosto uporabniško konzolo za nadzor meta. Pri programiranju gibov in obdelavi podatkov s kamere je bil uporabljen Fanuc-ov preprosti robotski programski jezik TP. Izdelali smo tudi virtualno delovno celico v okolju Roboguide, da smo lahko preverili gibanje robota, ugotovili omejitve orientacije prijemala in možnosti kolizij z objekti v delovnem prostoru robota.
Ključne besede: paralelni robot Fanuc M-1iA, virtualna robotska celica, strojni vid, kamera, pnevmatsko prijemalo, Roboguide
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1658; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

4.
Programiranje varilnega robota
Dušan Topolovec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom predstavil, kako poteka računalniško-posredno programiranje varilnega robota znamke Reis, ki ima nameščeno kamero oz. senzor. Z robotom varimo po MIG/MAG postopku. Kamera je znamke Servo-Robot. Cilj diplomskega dela je v programu ProVis sestaviti robotsko celico, identično robotu, kakršnega imamo v proizvodnji, v 3D programu zmodelirati obdelovanec – zvarjenec, ki ga bom varil z robotom – to je oporna ročica LTM 1095, izdelati tehnologijo varjenja za to uporno ročico ter uvoziti 3D model zvarjenca v računalniški program ProVis in narediti program za varjenje. Predstaviti želim tudi programski modul ADAP, namenjen upravljanju kamere, znamke Servo-Robot. Kamera je namenjena posodabljanju varilnih parametrov med samim varjenjem, omogoča adaptivno varjenje in tako zagotavlja avtomatizacijo procesa in optimalno kvaliteto varjenja, kljub nenatančni sestavi zvarjencev. Končen cilj diplomskega dela je računalniško izdelan program za varjenje oporne ročice LTM 1095.
Ključne besede: Reis robot, RobOffice, ProVis, uporna ročica LTM 1095-4.1, virtualna robotska celica, 3D model zvarjenca, Servo-Robot, programiranje, modeliranje.
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 2332; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (12,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici