| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravljanje virtualnih okolij in avtomatizirano nameščanje programov
Kevin Žiher, 2020, diplomsko delo

Opis: Virtualna okolja so vse bolj tesno povezana z IT podjetji in se vse bolj razvijajo ter napredujejo. Kadar opravljamo delo, za katerega potrebujemo več operacijskih sistemov naenkrat, se lahko poslužimo gostovanja virtualnih okolij na osebnem računalniku. Pri takem gostovanju smo omejeni na vire osebnega računalnika. Ko ti viri niso več zadostni, se lahko odločimo za nakup strežnika ali pa začnemo gostovati okolja v oblaku. V diplomskem delu smo kreirali virtualna okolja, tako na osebnem računalniku, kot tudi v oblaku. Med seboj smo po zmogljivosti in po ceni virtualnih okolij primerjali tri najbolj razširjene ponudnike gostovanja v oblaku. Glede na izbrane kriterije in rezultate podatkovne analize, se je za najboljšo izbiro izkazalo okolje Microsoft Azure. Okolja smo primerjali s pomočjo orodja, ki na okolju izvaja hitro Fourierevo transformacijo. Meritve so pokazale, da je najhitrejše okolje na Azure. Azure okolje se je izkazalo za najboljše, tako pri eno jedrni, kot tudi pri več jedrni obremenitvi. AWS okolje je bilo drugo najhitrejše. Pri eno jedrni obremenitvi so bile razlike z Azure srednje velike, a ne statistično značilne, medtem ko so bile pri več jedrni obremenitvi bile razlike velike in statistično značilne. Razvili smo tudi spletni vmesnik, preko katerega smo na lokalnem okolju lahko kreirali nova virtualna okolja, nadzorovali obstoječa okolja in na daljavo nameščali programe na ta okolja.
Ključne besede: virtualizacija, virtualna okolja, Microsoft, Hyper-V, avtomatizacija
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 223; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1018,48 KB)

2.
OTS 2019 Sodobne informacijske tehnologije in storitve
2019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Opis: Prispevki, zbrani v zborniku že 24. strokovne konference Sodobne informacijske tehnologije in storitve, naslavljajo izjemno aktualne izzive, s katerimi se informatiki, programski inženirji, računalničarji, podatkovni znanstveniki, arhitekti, razvijalci ter upravljalci informacijskih rešitev in storitev srečujemo pri svojem vsakdanjem delu. Avtorji predstavljajo inovativne rešitve in skozi konkretne projekte pridobljene izkušnje s/z: vpeljavo tehnologij strojnega učenja in obogatene inteligence, uporabo tehnologij in platform veriženja blokov, razvojem šibko sklopljenih mikrostoritev, popolno virtualizacijo in izkoriščanjem porazdeljenih infrastruktur, zagotavljanjem kibernetske varnosti, zaupnosti in zasebnosti, skaliranjem agilnih metod v porazdeljenih projektnih skupinah, vpeljavo agilnih pristopov v sklopu avtomatiziranih in neprekinjenih procesov razvoja, testiranja, integracije in dostave, posodobitvijo in nadgradnjo obstoječih informacijskih sistemov, razvojem uporabniško prijaznih spletnih in mobilnih rešitev in uvajanjem sodobnih programskih jezikov in razvojnih okolij.
Ključne besede: informatika, strojno učenje, virtualna okolja, zborniki, kibernetska varnost, programsko inženirstvo, informacijske rešitve, obogatena inteligenca, tehnologija veriženja blokov, porazdeljene infrastrukture, mikrostoritve, agilne metode, spletne tehnologije, mobilne aplikacije, programski jezik
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 547; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (27,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
VPLIV NOVE GENERACIJE DIGITALNIH UČNIH OKOLIJ NA UČNI PROCES
Tanita Jošt, 2016, diplomsko delo

Opis: S pojavom in razvojem interneta in IKT, so se pojavile možnosti za razvoj in napredek na nešteto področjih. Tehnologija je velike spremembe prinesla tudi za pedagoge in študente, učne metode in cilje ter začela spreminjati namen univerz. V diplomski nalogi bomo predstavili izobraževalno tehnologijo, koncept e-učenja, virtualna učna okolja in lestvice za merjenje uporabniške izkušnje. Največjo pozornost bomo namenili LMS učnim platformam. Raziskali bomo, kakšne so trenutne izkušnje visokošolskih institucij in študentov z LMS-i ter iskali pomanjkljivosti med trenutnimi LMS-i in spremembami, ki so potrebne za preboj nove generacije digitalnih učnih okolij.
Ključne besede: izobraževalna tehnologija, e-učenje, virtualna učna okolja, sistem za upravljanje učenja, digitalno učno okolje nove generacije
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 857; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici