SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
ORGANIZACIJA FESTIVALA S POUDARKOM NA FINANCIRANJU
Rene Puhar, 2009, diplomsko delo

Opis: Na primeru Festivala DokMa je predstavljen procesni način vodenja in upravljanja organizacije s področja kulture. Identificirani so procesi, ki so za organizacijo festivala ključni. V delu so opazovane še organizacije nekaterih drugih vidnih festivalov: Festivala Lent, Festivala Animateka, Festivala Magdalena. V poglavju o financiranju so analizirani potencialni viri financiranja slovenskih festivalov, ob tem pa izpostavljeni nekateri načini za uspešno pridobivanje finančnih sredstev iz naslova zasebnih virov.
Ključne besede: festival, procesna naravnanost organizacije, organizacija s področja kulture, Festival DokMa, Festival Animateka, Festival Lent, Festival Magdalena, blok diagram, financiranje festivala, zasebni viri financiranja.
Objavljeno: 02.03.2010; Ogledov: 2027; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (344,09 KB)

5.
FINANCIRANJE BANKE
Jure Viderman, 2009, diplomsko delo

Opis: Banke imajo vse od svojega nastanka zelo pomembno vlogo v življenju posameznika in družbe nasploh. S svojimi storitvami omogočajo družbi razne posle in transakcije, ki oblikujejo ekonomski del življenja. Banka kot posrednik med deficitnimi in suficitnimi finančnimi celicami omogoča na eni strani varčevanje in na drugi strani posojanje sredstev. Tako je financiranje eno glavnih aktivnosti in poslanstev banke, vendar sodobne banke ponujajo še ostale storitve, ki so prav tako zelo pomembne za gospodarstvo in prebivalstvo. Ker je banka pravzaprav podjetje, je njen glavni cilj dobiček. Poslovanje bank zato sledi predvsem podjetniškim načelom, a tudi bančnim, tehnološkim, informacijskim standardom in, kar je najpomembnejše, potrebam komitentov. Banke se financirajo predvsem z depoziti prebivalstva in mednarodnim bančnim zadolževanjem. Čeprav so glavni vir sredstev financiranja bank depoziti domačega prebivalstva, se lahko banke znajdejo v nezavidljivi situaciji zaradi makroekonomskih razmer, na katere nimajo vpliva. Velik problem bank predstavljata negotovost in nepredvidljivost dogajanja na svetovnih trgih. Situacija bank se lahko v zaostrenih razmerah močno poslabša, odvisno predvsem od značilnosti banke in od poslovanja v preteklosti. V obdobju svetovne finančne in gospodarske krize se pojavi predvsem upad zaupanja prebivalstva v bančni sektor in s tem zaostritev razmer v okviru pridobivanja sredstev prebivalstva in ostalih finančnih subjektov. Izhod iz krize lahko banke iščejo samo s pomočjo državnih ukrepov.
Ključne besede: Banka, financiranje, viri financiranja, svetovna finančna in gospodarska kriza.
Objavljeno: 23.02.2010; Ogledov: 2112; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (552,92 KB)

6.
STANOVANJSKA POLITIKA IN MOŽNE OBLIKE OSKRBE STANOVANJ
Vesna Holub, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem proučevala in iskala alternativne rešitve za reševanje stanovanjske problematike mladih. Zaskrbljujoč je podatek, da tri četrtine mlade populacije, stare od 25 do 35 let še vedno živi pri starših v istem gospodinjstvu, kar kaže na izjemno visoko stanovanjsko problematiko mladih. Leta 2005 je minister za okolje in prostor po prevzemu funkcije izjavil, da razmere na področju stanovanjske oskrbe niso zadovoljive. V Sloveniji v času tranzicije ni uspelo izoblikovati delujočega nacionalnega modela stanovanjske oskrbe po zgledu razvitih držav članic Evropske unije. V diplomski nalogi sem preučevala obstoječo stanovanjsko politiko in inštrumente stanovanjske politike ter iskala rešitve, ki naj bi mladim olajšale dostop do stanovanja. Stanovanjska politika v vlogi reševanja stanovanjske problematike mladih ni učinkovita. Stanovanjski sklad je imel v letu 2008 v lasti le 2.480 stanovanj. Poleg tega ostaja nerešen problem stabilnega dolgoročnega financiranja, zato boljše stanovanjske oskrbe ni pričakovati kaj kmalu. Cene stanovanj so od leta 2004 do leta 2008 naraščale in dosegle mejo oziroma presegle kupno moč prebivalstva. Posledice finančne krize v letu 2008 so zaostrile pogoje in podražile vire financiranja. V diplomski nalogi sem podrobneje prikazala tudi problematiko virov financiranja. Osebno menim, da bi pomembno vlogo pri reševanju stanovanjske problematike lahko imel instrument deljenega lastništva, ki je zaživel le v Ljubljani. V nalogi sem predstavila, kako bi lahko bil ta inštrument z določenimi prilagoditvami izredno zanimiv za mlado populacijo.
Ključne besede: stanovanjska oskrba, stanovanjska politika, cilji, instrumenti, NSVS, neprofitna najemna stanovanja, subvencije, viri financiranja
Objavljeno: 25.01.2010; Ogledov: 1643; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (311,75 KB)

7.
FINANCIRANJE MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ
Simon Salezina, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem želel predstaviti možne vire financiranja malih in srednjih podjetij v Sloveniji. Slovensko malo gospodarstvo predstavlja namreč več kot 99 odstotkov vsega gospodarstva. Sredstva lahko pridobivamo iz notranjih in zunanjih virov financiranja. Notranji viri so dobiček, amortizacija in drugi kratkoročni denarni tokovi. Zunanje financiranje pa je mogoče z bančnimi krediti, lizingom, tveganim kapitalom, faktoringom, forfetingom ali z državnimi viri. Slovenska MSP se srečujejo s podobnimi ovirami, kot MSP v ostalih Evropskih državah. Problem financiranja slovenskega malega gospodarstva so omejene možnosti dostopa do finančnih sredstev, predraga finančna sredstva, omejitve pri najemanju posojil v tujini in nepoznavanje drugih oblik financiranja (tvegani kapital, faktoring, forfeting). Glavna ugotovitev tega diplomskega dela je, da je treba MSP-jem še bolj olajšati dostop do finančnih sredstev.
Ključne besede: mala in srednja podjetja (MSP), financiranje, notranji viri financiranja, zunanji viri financiranja, Slovenija, bančni kredit, lizing, tvegani kapital, faktoring, forfeting, skladi.
Objavljeno: 29.01.2010; Ogledov: 3000; Prenosov: 520
.pdf Celotno besedilo (458,09 KB)

8.
ZUNANJI VIRI FINANCIRANJA PODJETJA S PRIMEROM
Gregor Križnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Finančna funkcija je podvržena stihiji tržnega okolja, v katerem podjetja delujejo ter stihiji neenakomernega pritekanja in odtekanja denarja v podjetje oziroma iz njega. Če pa želimo doseči postavljene cilje poslovne politike, ne smemo finančne funkcije prepustiti stihiji, ampak jo moramo uravnavati, usmerjati. Vsi ukrepi, ki se jih lotevamo zato, da bi usmerjali finančno funkcijo in tako dosegli določene finančne cilje, pa tvorijo finančno politiko. Finančna politika ima torej svoje področje delovanja, svoje cilje in instrumente. Cilji finančne politike se v literaturi in praksi tržnega gospodarstva postavljajo različno, vendar se v tej zvezi govori predvsem o rentabilnosti in likvidnosti. Pogosto se pojavljajo tudi vprašanja kaj je prvi cilj finančne politike, ali rentabilnost ali likvidnost. Prevladuje tisto stališče, ki je tudi najrealnejše, pravi pa, da morata biti likvidnost in rentabilnost kot cilja finančne politike v ravnotežju. Rentabilnost in likvidnost sta namreč v določenem nasprotju. Poslovne finance predstavljajo aktivnosti za pridobivanje potrebnih finančnih sredstev in aktivnosti, povezane z upravljanjem finančnih sredstev. Povezane so z drugimi področji v podjetju, predvsem z računovodstvom, proizvodnjo in trženjem. Lahko trdimo, da so finance tiste, ki povezujejo vsa poslovna področja in da imajo vse poslovne odločitve na vseh področjih poslovanja finančne posledice. Finančni oddelek mora te posledice spremljati in posredovati povratne informacije drugim delom podjetja. Pomen poslovnih financ se je v zadnjih desetletjih spremenil. Nekoč je bil omejen zgolj na pridobivanje zadostnega obsega finančnih sredstev po čim nižji ceni in želeni ročni strukturi oziroma drugače rečeno finančne odločitve. S prenosom analitičnega instrumentarija iz drugih področij se je hitro razvijala tudi finančna teorija in tudi poslovne finance, ki so se razširile tudi na področje upravljanja s kratkoročnimi in dolgoročnimi naložbami podjetja, kar imenujemo investicijske odločitve. Pri financiranju mora podjetje še posebej paziti na pravila vodoravne in navpične finančne strukture. Še posebej je pomembno omeniti zlato bilančno pravilo, ki pravi, da mora podjetje kratkoročne investicije financirati s kratkoročnimi viri sredstev, dolgoročne investicije pa z dolgoročnimi viri sredstev. Podjetje ima pri financiranju svojega poslovanja veliko različnih možnosti kako priti do finančnih sredstev in katera sredstva uporabiti za financiranje podjetja. Prosto lahko izbira med notranjimi in zunanjimi viri financiranja. Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljen dobiček in amortizacijo, katere se kot vir financiranja lahko koristi le tisti del, ki se je s procesom vnovčevanja terjatev preoblikoval v denar. Med zunanje vire financiranja prištevamo kapitalske vložke, ki so lahko v obliki navadnih delnic, prednostnih delnic in nakupnih bonov. Sledijo obveznice, ki so različnih vrst, in sicer: zamenljive obveznice, brezkuponske obveznice, obveznice z nakupnim bonom, obveznice s spremenljivo obrestno mero in indeksne obveznice. Podjetje lahko najema kredite, ki so različnih ročnosti, in sicer dolgoročni ter kratkoročni. Med običajne zunanje vire financiranja sodijo še subvencije, ki jih lahko podjetje prejema npr. od države. Med posebne oblike zunanjega financiranja pa sodijo zakup oziroma leasing, faktoring, franšizing, tvegani kapital in pa financiranje s pomočjo poslovnih angelov. Leasing je oblika financiranja, ki ni niti prodaja niti najem, delno pa vsebuje elemente obojega. Finančni leasing je zelo podoben prodaji, medtem ko je operativni leasing bolj podoben najemu. Faktoring je finančno orodje, ki nudi odpravljanje tveganj v finančnem poslovanju, učinkovitejše upravljanje s terjatvami in izboljšanje finančne likvidnosti. Posebej primeren je za majhna, srednje velika in hitro rastoča podjetja. Franšizing je pri nas še relativno mlad, je pa pogodbeno razmerje, v katerem dajalec franšizinga (franšizor) pridobitelju fra
Ključne besede: Ključne besede: financiranje podjetja, notranji viri financiranja, zunanji viri financiranja, posebne oblike zunanjega financiranja, struktura virov financiranja, Alpos d.d..
Objavljeno: 28.01.2010; Ogledov: 3598; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (535,44 KB)

9.
DRUŽINSKA PODJETJA IN POSEBNOSTI VIROV FINANCIRANJA
Janja Herega, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli predstaviti družinsko podjetje in posebnosti njegovih virov financiranja. Podjetje se lahko poslužuje notranjih in zunanjih virov financiranja, pri tem pa bi naj sledilo pravilom in načelom financiranja. Notranji viri financiranja so dobiček, amortizacija in različni drugi notranji viri. Med zunanje vire pa prištevamo bančne kredite, državne vire, lizing, faktoring, forfeting, sklade tveganega kapitala in poslovne angele. Problemi s katerimi se soočijo podjetja pri pridobivanju virov so omejene možnosti dostopa do finančnih sredstev, predraga finančna sredstva in nepoznavanje nekaterih oblik financiranja. Družinska podjetja pa zraven vsega tega omejuje še njihova konzervativnost. Namreč največja želja podjetnika je, da podjetje ostane v družinski lasti.
Ključne besede: družinsko podjetje, prednosti in slabosti družinskega podjetja, financiranje, notranji viri financiranja, zunanji viri financiranja, posebne oblike financiranja, bančni kredit, državni viri, lizing, skladi tveganega kapitala, faktoring, forfeting, poslovni angeli
Objavljeno: 31.01.2011; Ogledov: 1730; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

10.
VLOGA TVEGANEGA KAPITALA V SLOVENIJI IN TUJINI
Doris Bezjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Podjetja in posamezni gospodarski subjekti imajo veliko možnosti izbiranja virov financiranja svojega podjetniškega navdiha. Od posameznika je odvisno kako, na kakšen in zakaj bo izbral določen vir. Tvegani kapital je ena izmed oblik lastniškega financiranja. Priljubljen je predvsem v ZDA, v zadnjem času pa tudi v nekaterih evropskih državah kot so Nemčija, Švica, Avstrija in Luksemburg. V ZDA se je pojavil v petdesetih letih prejšnjega stoletja, v Evropi pa dve desetletji kasneje. V Sloveniji se tvegani kapital še prebuja. Le-ta se je pojavil ob prehodu v tržno gospodarstvo in to v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Glede na tujino je v Sloveniji ta oblika premalo razvita, vendar se je leta 2007 naredil korak naprej in se sprejel novi »Zakon o družbah tveganega kapitala«. Kljub temu smo skozi različne članke in prebrane analize ugotovili, da je v Sloveniji veliko pomanjkanje le-tega, saj imamo na voljo veliko različnih projektov, veliko talentiranih podjetnikov z dobrimi idejami, ki žal ne najdejo ustreznega vira financiranja. Z vstopom v EU smo postali zanimivejši za tuje tvegane kapitaliste, kar posledično pozitivno vpliva na gospodarski razvoj Slovenije. Tvegani kapital je torej pomemben kot finančni, inovativni, svetovalni in partnerski kapital. Ne glede na število domačih in tujih skladov, ki delujejo na slovenskem trgu, je stanje koriščenja tveganega kapitala še vedno zelo skromno. Obseg ponudbe in naložb tveganega kapitala v Sloveniji pa krepko zaostaja za naložbami v razvitih državah članicah EU in ZDA. ZDA so v primerjavi z Evropo podjetniško bolj razvite in bolj naklonjene podjetniški kulturi, zato je tudi takšna oblika financiranja tam bolj razširjena.
Ključne besede: Viri financiranja, lastniški viri financiranja, tvegani kapital, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, podjetništvo in trg tveganega kapitala.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1291; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici