| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Množično financiranje
Tjaša Ocvirk, 2019, diplomsko delo

Opis: Podjetje potrebuje za namoteno poslovanje finančna sredstva, ki jih lahko pridobi iz različnih virov. Nekatera podjetja ne morejo dobiti finančnih sredstev po tradicionalni poti, ker so jim takšna sredstva predraga ali nedostopna, in zato uporabljajo alternativne načine. Z nastankom finančne krize v svetu so se pojavile spletne platforme množičnega financiranja kot pomoč za mala in srednje velika podjetja, ki potrebujejo kapital za uresničitev svojih podjetniških idej. Podjetje na spletni platformi predstavi svoj inovativni produkt z namenom zbiranja manjših finančnih sredstev od več ljudi. V zameno za prispevke ponudi delež v podjetju, plačilo obresti ali ekskluzivne nagrade oziroma izdelke, upoštevati pa mora, da več kot je posameznik vložil, boljše ugodnosti mu mora ponuditi. Diplomski seminar je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu bomo na kratko opredelili lastniške in dolžniške vire financiranja in podrobno predstavili množično financiranje. V drugem delu bomo primerjali in analizirali izbrane tradicionalne vire z množičnim financiranjem po vnaprej določenih kriterijih.
Ključne besede: financiranje, množično financiranje, viri financiranja, spletne platforme
Objavljeno: 23.12.2019; Ogledov: 507; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (726,81 KB)

2.
ANALIZA FINANCIRANJA LOKALNE SAMOUPRAVE (PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN MAKEDONIJO)
Marija Noveski, 2018, magistrsko delo

Opis: Raziskovalno delo se ukvarja z analizo financiranja lokalnih samouprav v Sloveniji in Makedoniji ter njihovo primerjavo. Sistem financiranja lokalnih samouprav je ključni stabilizacijski dejavnik, ki je bistvenega pomena za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja državnega in zasebnega sektorja v zvezi z zagotavljanjem nujno potrebnih sredstev državljanom. Bistvenega pomena so lokalne javne dobrine in javne storitve. Sodobna lokalna samouprava bi morala zagotavljati javne službe, kot so oskrba z vodo, elektriko, plinom, telekomunikacijami, zdravstvom, šolstvom, javni prevozi, odvoz smeti ter zagotavljati nadzor in vpliv na te javne službe. Zagotavljala naj bi tudi zdravstvene prostore, stanovanja, predšolske ustanove, osnovne šole, domove za starostnike itd. Da bi lokalne oblasti zadovoljile povpraševanje in želje njihovih občanov, iščejo nove vire financiranja. V raziskovalnem delu smo analizirali lokalne samouprave, njihove prihodke in odhodke, strukturo in vire. Lokalne samouprave v Sloveniji in Makedoniji smo primerjali tudi z ostalimi članicami Evropske unije in na podlagi analize in smo ugotovili, da je Slovenija na področju sistema financiranja lokalne samouprave primerljivejša z članicami Evropske unije kot Makedonija. Na podlagi analize smo ugotovili tudi, ali so lokalne samouprave v obeh državah ustrezno in zadostno financirane. V skladu s predvidenimi pričakovanji je bilo ugotovljeno, da je v obeh državah zelo pomemben vir financiranja obveznih lokalnih nalog občine proračun države. To pomeni, da imajo lokalne samouprave premalo sredstev oziroma, da niso finančno samostojne, saj obseg primerne porabe občin ni skladen z njihovimi lastnimi prihodki. Posledično so potrebne finančne izravnave, ki jih lokalne samouprave prejemajo iz proračuna države.
Ključne besede: lokalna samouprava, financiranje, občina, viri financiranja
Objavljeno: 13.06.2018; Ogledov: 738; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
Dostopnost do virov financiranja malih podjetij
Vesna Glavak, 2017, magistrsko delo

Opis: Majhna in srednje velika podjetja imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti, saj predstavljajo več kot 99 odstotkov vseh družb v EU in Sloveniji. Mala in srednje velika podjetja so v Sloveniji pomembnejša za gospodarski razvoj kot v povprečju v EU, saj prav ta podjetja prispevajo k večji zaposljivosti in ustvarjanju dodane vrednosti za okoli pet odstotnih točk več kot je evropsko povprečje. Le-to znaša 66,5 odstotka vseh zaposlenih v zasebnem sektorju, ki ustvarjajo okoli 60 odstotkov bruto dodane vrednosti. Iz zgoraj omenjene statistike vidimo, da so mala in srednje velika podjetja veliko bolj fleksibilna kot velika, zaradi tega bolj ranljiva in prepoznana kot kategorija, ki ima otežen dostop do finančnih virov. Tako je za podjetja zelo pomembna ponudba različnih virov financiranja, ki so predstavljena v magistrskem delu. Zelo pomembno vlogo pri dostopu do finančnih virov imajo razne domače in mednarodne institucije ter država skupaj z razvojno politiko EU. Zavedajo se, da so mala podjetja zelo pomembna za razvoj gospodarstva, zato so instrumenti in dostop do finančnih virov usmerjeni prav v to.
Ključne besede: stopnje financiranja, viri financiranja, podporne institucije, dostop do finančnih virov
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 487; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

4.
Vpliv zadolženosti občin na pridobivanje sredstev Evropske unije
Bernarda Maučec Cigan, 2016, magistrsko delo

Opis: Republika Slovenija je od leta 2004 z vstopom v Evropsko unijo upravičena do črpanja sredstev iz proračuna Evropske unije. Slovenija se pri črpanju sredstev iz Evropske unije srečuje s težavami, ker še vedno nima regij, temveč številne majhne, večinoma finančno šibke občine in regionalna središča, katerih razvoj je večinoma financiran s sredstvi iz državnega proračuna. Ker v Sloveniji še vedno nimamo regij, predstavljajo občine osnovne enote za izvajanje regionalnega razvoja države. Strokovna literatura navaja, da občine ne morejo bistveno vplivati na skladnejši regionalni oziroma gospodarski razvoj, saj kohezijska politika Evropske unije daje prednost večjim, regionalno usmerjenim projektom. V Sloveniji deluje 212 občin. Občine so po velikosti, številu prebivalcev in gospodarski moči zelo različne, zato je naloga države, da zagotovi tak sistem financiranja občin, ki bo omogočal njihovo učinkovitost in enakost pri izvajanju zakonsko določenih nalog. Občina predstavlja samostojno gospodarsko enoto. Če so občine gospodarsko in ekonomsko močnejše, lahko namenijo več proračunskih sredstev zadovoljevanju tistih javnih potreb, ki omogočajo višji življenjski standard prebivalcev. Z reformo lokalne samouprave je večina novonastalih občin videla uspešnejši gospodarski preboj svoje lokalne skupnosti v odcepitvi od matičnih občin. Vendar nove, finančno šibke občine (dobra polovica slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev), večinoma niso doprinesle k večjemu gospodarskemu razvoju regije, temveč prej k večji regionalni razdrobljenosti in zmanjšanju vloge lokalne samouprave. Ker sedanji sistem financiranja občin dodatno povečuje odvisnost od finančnih sredstev iz državnega proračuna in v večini slovenskih občin ne omogoča občinam finančne avtonomije, ki je osnova lokalne razvoja, so sredstva iz skladov Evropske unije velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenskih regij. Čeprav imajo občine težave s pridobivanjem evropskih sredstev, so se prejeta transferna sredstva iz proračuna Evropske unije leta 2014 bistveno povečala. Evropski razvojni denar je tako postal drugi največji vir prihodka občinskih proračunov, saj občine več denarja zberejo le še z dohodnino. Tako so za Slovenijo evropska sredstva pomemben dolgoročni dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Čeprav financiranje projektov iz skladov Evropske unije le dopolnjuje nacionalne politike razvoja, predstavljajo evropska sredstva dodatna vrednost projektom, velikokrat pa so celo nujna za njihovo izvedbo, kar se še bolj odraža v času gospodarske in finančne krize. V času povečane obremenjenosti javnih financ, neustreznega financiranja lokalne samouprave, sredstva iz skladov EU zagotavljajo pomemben prispevek pri izvajanju razvojnih funkcij države. Glavni namen naloge je ob proučitvi aktualnega financiranja lokalnih skupnosti in problematiki zadolževanja občin na primeru Pomurske statistične regije ugotoviti ali bi Republika Slovenija lahko pridobila več sredstev iz proračuna EU, če ne bi bila razdrobljena na 212 občin, ker bi bile večje občine učinkovitejše pri črpanju sredstev EU.
Ključne besede: financiranje občin, lokalna samouprava, viri financiranja, lokalna skupnost, občine, zadolževanje občin, Evropska unija, črpanje sredstev EU, sredstva iz proračuna EU.
Objavljeno: 07.03.2017; Ogledov: 1442; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
FINANCIRANJE OBČIN - NA PRIMERU OBČINE PUCONCI
Lea Ficko, 2016, diplomsko delo

Opis: Za opravljanje svojih nalog, ter za zagotovitev samostojnosti in neodvisnosti, potrebuje lokalna samouprava dovolj finančnih sredstev. Lokalne zadeve financira občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolževanja. V diplomski nalogi sem v teoretičnem delu predstavila pojem občine na splošno, financiranje občin, primerno porabo, proračun, vire financiranja občin, kjer sem podrobneje predstavila lastne vire občin. Prav tako sem v teoretičnem delu še predstavila finančno izravnavo države in zadolževanje. Drugi del pa je bolj praktične narave, v njem sem prikazala izračun primerne porabe na primeru Občine Puconci, in gibanje prihodkov in odhodkov v Občini Puconci v letih 2013 – 2015 in jih tudi grafično ponazorila.
Ključne besede: občina, financiranje občin, primerna poraba, proračun, viri financiranja, finančna izravnava
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 764; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Optimizacija financiranja MSP v Sloveniji
Brigita Božnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji kakor tudi v EU so mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) najštevilčnejša in zelo pomemben člen gospodarstva saj predstavljajo kar 99,8 % aktivnih podjetij, zato jim velik pomen in pozornost namenja politika države, Evropska unija in nenazadnje banke. V tem diplomskem delu sem opisala predvsem zunanje vire financiranja, kateri predstavljajo večji problem pri dostopnosti za MSP, tako sem se dotaknila financiranja s pomočjo bank in pridobitev sredstev s pomočjo javnih razpisov Podjetniškega sklada in SID banke. V času finančne krize so država in EU bile primorane začeti izvajati programe ukrepov za spodbujanje podjetništva in bančnega sistema. Z dokapitalizacijo bank je država banke vrnila v bančni sektor, ki je še kako pomemben za finančno poslovanje MSP. Po vseh raziskavah MSP še vedno v največji meri posežejo po bančnih virih financiranja, po bančnih posojilih v 40% in po lizingu v 37%. EU pa si prizadeva, da se ta trend spremeni in MSP posežejo tudi po nebančnem financiranju, čemur si prizadeva ustvariti enoten kapitalski trg. Cilj evropske unije je dvigniti konkurenčnost do leta 2020, čemur je namenjeno vrsto programov in finančnih spodbud za MSP. Preučila sem možnosti pridobitve finančnih sredstev iz programov spodbude MSP za podjetje v katerem sem zaposlena, ter prišla do spoznanja, da drugih možnosti, razen najetje ugodnejšega kredita z subvencionirano obrestno mero, nimamo. Na subvencije in spodbude iz EU skladov so opravičena samo podjetja, ki so visoko tehnološko razvita, razvojno naravnana in strmijo k internacionalizaciji. V bodoče morajo države posebno pozornost nameniti mikro podjetjem, saj so glede na raznolikost in velikost specifična. Priprava programov naj bo prilagojena za finančno podporo tem podjetjem.
Ključne besede: MSP, viri financiranja, bančno financiranje, državna pomoč, EU viri financiranja
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 580; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (662,58 KB)

7.
ANALIZA INVESTIRANJA V PODJETJU MOJ BIRO S. P.
Maja Pipuš, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri izdelavi diplomske naloge se bomo ukvarjali z analizo investiranja v podjetju, saj so dobro načrtovane investicijske odločitve še kako pomembne za podjetje, ker nam predstavljajo naložbe, ki se bodo izvršile v prihodnosti in kot rezultat tega nam bodo prinašale pozitiven donos v podjetje. Za razvoj in obstoj podjetja so dobro načrtovane in izbrane investicije najpomembnejši razvojni dejavnik, saj se lahko le tako podjetje razvija v pravo smer, je konkurenčno na tržišču, dosega pričakovane rezultate ter je v koraku s časom. Ne vemo niti, kako se bodo razmere na trgu dolgoročno spreminjale, saj so dandanes za podjetja zelo neugodne. Zato želimo ugotoviti, ali je investicija smiselna, če nam bo dala želene pozitivne rezultate, katere od naložbe pričakujemo, saj lahko v podjetje prinese uspeh ali pa celo propad.
Ključne besede: investiranje, priskrba virov financiranja, notranji in zunanji viri financiranja, statične in dinamične metode
Objavljeno: 10.08.2016; Ogledov: 797; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

8.
KRITIČNA OCENA MNOŽIČNEGA FINANCIRANJA
Natalija Jug, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu je svetovna finančna kriza otežila pridobivanje osnovnega kapitala, kar je danes zelo pogosta ovira, s katero se soočajo mnogi podjetniki in organizacije, ki skušajo zagnati nov posel. Pridobivanje osnovnega kapitala s pomočjo tradicionalnih oblik financiranja prinaša številne težave, ki so pri množičnem financiranju izvzete, in prav zaradi težav pri pridobivanju finančnih sredstev se manjša mlada podjetja v zadnjem času raje poslužujejo množičnih virov financiranja (crowdfunding oziroma »množicanje«) prek spletnih platform. Zbiranje denarnih sredstev prek množičnega financiranja je med slovenskimi podjetniškimi ekipami izjemno priljubljeno. V zadnjih nekaj letih smo tako našteli že več kot 150 slovenskih projektov, ki so skupaj zbrali skoraj 4 milijone dolarjev. Najbolj znana in priljubljena crowdfunding platforma je Kickstarter, ki že od leta 2009 pomaga mladim podjetjem. V tem času je pomagal več kot 100.000 projektom ter pridobil več kot 2 milijardi dolarjev podpore podjetjem v glasbi, filmu in videu, ki jim sledita založništvo in umetnost. Na začetku diplomske naloge se osredotočamo na prevladujoče oblike financiranja malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji, saj predstavljajo večinski delež vseh podjetij tako v Sloveniji kot v Evropski uniji. V nadaljevanju raziščemo značilnosti množičnega financiranja, izvedemo raziskavo uspešnosti projektov množičnega financiranja in podamo napotke za zagon kampanje.
Ključne besede: viri financiranja, množično financiranje, mala in srednje velika podjetja, Kickstarter
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 819; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
Problematika obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti
Suzana Kralj, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano področje delovanja nepridobitnih organizacij z vidika problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti. Raziskala sem področje organiziranosti in značilnosti nepridobitnih dejavnosti. V osnovi lahko nepridobitne organizacije delimo na pravne osebe javnega in zasebnega prava oziroma na javne nepridobitne organizacije in zasebne nepridobitne organizacije. Razlika med njimi je, da prve delujejo v javnem interesu, druge pa v skupnem interesu. Temeljne oblike nepridobitnih organizacij so društvo, zavod, ustanova, verska skupnost ter skupnost lastnikov stanovanj, vendar pa iz samega imena nepridobitne organizacije ne moremo ugotoviti za katero pravno statusno obliko nepridobitne organizacije gre. K nepridobitnim organizacijam poleg naštetih prištevamo še politične stranke in sindikate. Glavna značilnost nepridobitnih organizacij je, da so ustanovljene v splošnokoristne namene s ciljem zagotavljati čim širšo raven zadovoljenosti potreb različnih interesnih skupin. V magistrski nalogi je posebna pozornost namenjena raziskovanju virov financiranja nepridobitne dejavnosti, ki jih v glavnem lahko razdelimo na dohodke iz državnih, regionalnih in občinskih proračunov ter ostale nepridobitne dohodke, kamor prištevamo donacije, članarine, investicije, koncesije. Pomemben delež financiranja nepridobitne dejavnosti predstavljajo tudi pridobitni prihodki, ki jih nepridobitne organizacije ustvarjajo s prodajo proizvodov in storitev ter s sponzorskimi sredstvi. Posebno pozornost sem namenila razlikovanju med donacijami in sponzorskimi sredstvi, saj je obravnavanje teh dveh vrst dohodkov v praksi nemalokrat napačno. Osrednji del magistrske naloge je bil namenjen proučitvi problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti z vidika davka od dohodka pravnih oseb, davka na dodano vrednost in dohodnine. Pri obdavčitvi z davkom od dohodka pravnih oseb je osnovno poznavanje Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, da se pravilno vključijo ali izvzamejo iz davčne osnove dohodki iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, dohodki od obresti od depozitov, dohodki doseženi z organizacijo javnih humanitarnih in dobrodelnih prireditev, članarin, predvsem pa zbrane donacije in sponzorska sredstva. Tudi pri obdavčitvi z davkom na dodano vrednost je potrebno posebno pozornost nameniti pravilni določitvi odbitnega oziroma neodbitnega deleža davka na dodano vrednost. Dohodke kot so subvencije, članarine in sponzorska sredstva je potrebno vsakokrat znova proučiti z vsebinskega in ne le s formalnega vidika. Pri obdavčitvi z dohodnino prihaja pri nepridobitnih organizacijah do težav pri obravnavi prostovoljnega dela ter razmejitvi med avtorsko in podjemno pogodbo. Tudi pri izplačilu povračil stroškov funkcionarjev ni enoznačnega odgovora, kdaj so ti obdavčeni in kdaj ne. Namreč v določenih primerih jih ni potrebno vključiti v davčno osnovo za obračun dohodnine, v drugih pa je to nujno potrebno. Z namenom zagotovitve pravične obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti je nujno obravnavanje dohodkov iz vsebinskega vidika, torej kako je bil dohodek porabljen, ne pa le z vidika izvora, torej kdo ga je nepridobitni organizaciji nakazal.
Ključne besede: nepridobitna dejavnost, nepridobitna organizacija, viri financiranja, subvencije, dotacije, sponzorstvo, donacije, članarina, koncesije, obresti na depozite, davčne olajšave, oprostitve, avtorska pogodba, podjemna pogodba, prostovoljno delo, davek od dohodka pravnih oseb, davek na dodano vrednost, dohodnina.
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 1151; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (912,25 KB)

10.
FINANCIRANJE START - UP PODJETIJ
Simona Kraner, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu ugotavljamo specifike start-up podjetij ter njihov vpliv na dostopnost in primernost posameznih virov financiranja. Ko ugotovimo in razdelamo poglavitne specifike, ki na splošno veljajo za start-up podjetja, se lotimo proučevanja faz financiranja, skozi katera start-up prehajajo. Vsako od sedmih tipičnih faz financiranja start-up podjetij opredelimo z vidika značilnosti, ki za start-up podjetja v specifični razvojni fazi veljajo. Prvo polovico teoretičnega dela zaključimo z analizo področja vrednotenja start-up podjetij, ki je podobno kot razvojna faza, v kateri se podjetje nahaja in je ključnega pomena za ugotavljanje primernosti posameznih virov financiranja. V drugi polovici teoretičnega dela se ukvarjamo izključno z analizo različnih virov financiranja ter njihovih poglavitnih značilnosti, ki bolj ali manj vplivajo na njihovo naklonjenost financiranju start-up podjetij. V osrednjem analitičnem delu magistrske naloge na podlagi predhodnih ugotovitev najprej analiziramo sprejemljivost posameznih splošnih značilnosti start-up podjetij za posamezne vire financiranja. Nato posamezne vire financiranja proučimo z vidika primernosti glede na razvojno fazo, v kateri se start-up podjetje nahaja. Kot zadnje, izpostavimo relevantnost oz. irelevantnost različnih metod vrednotenja start-up podjetij za posamezne vire financiranja.
Ključne besede: viri financiranja, start-up podjetje, faze financiranja, vrednotenje start-up podjetij
Objavljeno: 16.06.2016; Ogledov: 1399; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici