1. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa turističnih nastanitevTomi Špindler, Maja Turnšek, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Ogljični odtis je postal ključno merilo za prispevek organizacij k boju proti podnebnim spremembam. Stavbni fond, ki vključuje različne vrste stavb, je prepoznan kot sektor z največjim potencialom za prihranke energije. Nastanitve imajo med vsemi oblikami turističnih aktivnosti največji potencial za najhitrejše spremembe pri zmanjševanju ogljičnega odtisa. Slovenija v Strategiji razvoja slovenskega turizma prepoznava potrebo po zmanjšanju emisij, ki jih povzroča turizem, in sicer z uvajanjem bolj trajnostnih pristopov. Trije scenariji razvoja turizma nakazujejo različne poti, pri čemer je izpostavljeno, da so nastanitve ključne za hitrejše zmanjšanje ogljičnega odtisa. Predlagami ukrepi so investicije v bolj energetsko učinkovito opremo stavb, spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, izboljšanje energetske učinkovitosti in ozaveščanje zaposlenih ter gostov o pomenu zmanjšanja ogljičnega odtisa ter drugi. Pri tem je pomembno spremljanje ogljičnega odtisa na ravni ponudnika, na ravni opreme stavb ter spremljanje porabe energije na ravni posameznika. Pomembno je, da se vsak deležnik zaveda svoje vloge pri zmanjševanju ogljičnega odtisa ter se sprejmejo ustrezni ukrepi na vseh nivojih. To lahko vodi v bolj trajnostno in okolju prijazno turistično dejavnost, ki prispeva k ohranjanju okolja za prihodnje generacije.
Ključne besede: nastanitve, ogljični odtis, ukrepi blaženja podnebnih sprememb, stavni fond, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 10.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (552,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Izraba jamske infrastrukture za potrebe shranjevanja energije v podjetju Premogovnik Velenje d.o.o.Jan Hudobreznik, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je preučena možnost ponovne uporabe rudniške infrastrukture Premogovnika Velenje (PV) za shranjevanje električne energije s pomočjo gravitacijskega hranilnika energije (GHE). V kontekstu postopnega zapiranja rudnika in potrebe po prestrukturiranju regije se kot ena izmed strateških rešitev ponuja tehnološka implementacija sistemov za shranjevanje energije v opuščene ali opuščajoče se vertikalne jaške, ki so bili prvotno namenjeni prezračevanju. Na podlagi študije izvedljivosti, izdelani v okviru tega magistrskega dela, so analizirani tehnični, ekonomski in sistemski vidiki vgradnje gravitacijskega sistema z eno ali več utežmi ter primerjani z značilnostmi litij-ionskih hranilnikov električne energije, ki predstavljajo komercialno uveljavljeno alternativo. Ocenjeni so kapitalski (CAPEX) in obratovalni stroški (OPEX), preverjena je primernost rudniških jaškov ter analizirane možnosti financiranja iz javnih virov. Rezultati potrjujejo tehnično izvedljivost projekta, medtem ko je ekonomska upravičenost gravitacijskega sistema v veliki meri pogojena z dostopom do podpornih mehanizmov. Primerjava z litij-ionskimi sistemi dodatno osvetli ključne prednosti in omejitve posamezne tehnologije glede na stroškovno učinkovitost, življenjsko dobo, okoljski vpliv ter možnosti integracije v obstoječe energetsko okolje.
Ključne besede: Gravitacijski hranilnik energije, energetski prehod, rudniška infrastruktura, študija izvedljivosti, obnovljivi viri energije, razogljičenje, podzemno shranjevanje energije
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (3,72 MB) |
3. Analiza trga električne energije v izbranih državah eu in ocena možnosti zamenjave dobaviteljev električne energijeTinka Petrič, 2025, diplomsko delo Opis: Energetika kot kompleksna gospodarska panoga vključuje proizvodnjo, distribucijo in porabo električne energije, ki je ključni dejavnik sodobnega življenja. V diplomskem delu raziskujem trg električne energije z analizo izbranih držav (Slovenija, Nemčija, Madžarska, Francija in Finska). Zanima me vpliv deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije (OVE), na ceno električne energije in kako se ti dejavniki med seboj povezujejo. Uporabljam Pearsonov koeficient korelacije, da analiziram moč povezave med spremenljivkama, kar omogoča podrobnejši vpogled v to dinamiko. Temeljni zaključki naloge kažejo, da večji delež električne energije, proizvedene iz OVE, v proizvodnji električne energije lahko vpliva na cene električne energije in tudi postavlja temelje za dolgoročno trajnostno oskrbo. Kljub temu pa v nekaterih državah višji delež električne energije, proizvedene iz OVE, vodi do višjih cen električne energije, kar lahko vpliva na konkurenčnost dobaviteljev.
Trajnostna naravnanost Evropske unije dodatno podpira ta prizadevanja, saj nalaga obveznost doseganja ambicioznih ciljev, ki se osredotočajo na povečanje deleža OVE v proizvodnji električne energije in prehod na brezogljično oskrbo energetskega sistema do leta 2050. Ti cilji usmerjajo politike držav članic in vplivajo na razvoj energetskih trgov, kar dodatno krepi pomen raziskovanja povezave med deležem električne energije, proizvedene iz OVE, in cenami električne energije v različnih državah.
Poleg analize trga se v nalogi osredotočam tudi na ozaveščenost potrošnikov o možnostih zamenjave dobaviteljev električne energije ter na analizo obstoječih dobaviteljev na slovenskem trgu. Z raziskavo želim prispevati k razumevanju, na podlagi katerih dejavnikov potrošniki sprejemajo odločitve o izbiri dobavitelja električne energije.
Ključne besede: Energetika, dobavitelji električna energija, potrošniki, primarni viri energije, cene, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,30 MB) |
4. Energetska prihodnost slovenije: ali je jedrska energija odgovor na energetsko krizo?Gašper Spreitzer, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vprašanje uporabe jedrske energije kot možne rešitve za energetsko krizo v Sloveniji, s poudarkom na analizi javnega mnenja in primerjavi z evropskimi državami. Slovenija trenutno pridobiva velik delež električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK), hkrati pa se razpravlja o izgradnji drugega bloka NEK2, ki naj bi prispeval k dolgoročni energetski samooskrbi in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Kljub temu so stališča javnosti razdeljena, kar predstavlja izziv za načrtovanje energetske prihodnosti.
Namen dela je analizirati javno mnenje v Sloveniji glede jedrske energije, ugotoviti ključne dejavnike, ki vplivajo na sprejemanje te tehnologije, ter primerjati stanje z drugimi državami, kot so Nemčija, Avstrija in Italija, ki so se odločile za opustitev jedrske energije z različnimi posledicami za okolje in energetsko varnost.
Uporabljena metodologija temelji na kombinaciji analize obstoječe literature, uradnih podatkov, medijskih virov in anketnih rezultatov. Med pomembnejše vire sodijo raziskave Evropske investicijske banke, Eurobarometra, znanstveni članki iz revij Energy Policy in arXiv ter domači viri, kot so GEN energija, NEK in Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji.
Glavni izsledki kažejo, da je javno mnenje v Sloveniji glede jedrske energije tej v zadnjem času bolj naklonjeno, zlasti med mlajšimi in bolje izobraženimi prebivalci. Kljub temu obstajajo pomisleki glede varnosti, ravnanja z odpadki in dolgoročnih ekonomskih stroškov. V evropskem prostoru je zaprtje jedrskih elektrarn pogosto vodilo v povečano uporabo fosilnih goriv, kar je negativno vplivalo na okolje.
Zaključki naloge poudarjajo potrebo po transparentnem komuniciranju s prebivalstvom, spodbujanju izobraževanja o energetskih virih in celovitem pristopu k oblikovanju energetske politike. Priporočila vključujejo vzpostavitev učinkovitega civilnega družbenega nadzora nad velikimi energetskimi projekti, nadaljnje raziskave o družbeni percepciji tehnologij ter spremljanje okolijskih in ekonomskih učinkov različnih energetskih scenarijev.
Ključne besede: jedrske elektrarne, preskrba z električno energijo, nizkoogljični viri energije, vplivi na okolje, javno mnenje o jedrski energiji
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (886,60 KB) |
5. Energetska skupnost s sončno elektrarnoManca Kerkoč, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavan koncept energetske skupnosti s sončno elektrarno kot trajnosten model samooskrbe, spodbujanja energetske neodvisnosti in zmanjševanja negativnih vplivov na okolje. Pojasnjeni so osnovni pojmi, vrste skupnosti, njihove prednosti in slabosti ter primeri iz Slovenije. Obravnavana je povezava med nihanjem borznih cen električne energije, finančnimi prihranki sončne elektrarne in pregled slovenske zakonodajne podlage energetskih skupnosti. V nadaljevanju so pojasnjeni okoljski, ekonomski in družbeni vidiki ter glavni izzivi skupnosti. Raziskovalni del zajema samooskrbno skupnost v Budanjah s podrobno analizo prihrankov izbranega člana skupnosti in primerjavo glede na pričakovane prihranke.
Ključne besede: energetska skupnost, sončna elektrarna, samooskrba, obnovljivi viri energije, ekonomska upravičenost
Objavljeno v DKUM: 01.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,13 MB) |
6. Vetrne turbineIgnacijo Biluš, Luka Kevorkijan, Luka Lešnik, 2025 Opis: Publikacija obravnava vetrne turbine. V prvem, uvodnem poglavju so podane temeljne značilnosti oskrbe z energijo v Sloveniji in potencial za izkoriščanje obnovljivih virov s poudarkom na energiji vetra. Temu sledi poglavje o vetru v katerem je pojasnjen nastanek vetrov, značilnosti vetrov s porazdelitvijo hitrosti, vplivom reliefa in turbulence na energijo vetra. V poglavju je predstavljena metodologija za ocenjevanje razpoložljivosti vetrov in možnosti pridobivanja energije. V tretjem poglavju je podana matematična formulacija dinamike toka v konvencionalnih vetrnih turbinah s horizontalno osjo. Predstavljene so metode s katerimi je možno ovrednotiti učinkovitost energijske izmenjave in temeljni postopki za oblikovanje lopatic vetrnih turbin. V četrtem poglavju je predstavljen okoljski vidik umestitve vetrnih turbin v naravo. Obravnavan je vpliv vetrnih turbin na živali, degradacija pokrajine zaradi vizualnega vpliva in hrup, ki ga povzročajo vetrne turbine.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, veter, vetrna turbina, dinamika toka, vpliv na okolje
Objavljeno v DKUM: 16.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (6,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Proizvodnja sintetičnega metanola iz CO2 in trajnostnega vodika : diplomsko deloAnej Kos, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo možnost trajnostne proizvodnje sintetičnega metanola iz ogljikovega dioksida in vodika, pridobljenega z elektrolizo vode z uporabo obnovljivih virov energije. Cilj naloge je bil s pomočjo programskega paketa Aspen Plus razviti računalniški model procesa sinteze metanola ter analizirati vpliv ključnih obratovalnih parametrov na učinkovitost procesa.
V teoretičnem delu so predstavljeni viri in metode pridobivanja vodika, možnost zajemanja CO2 ter lastnosti, proizvodnja, uporaba in shranjevanje metanola kot alternativnega goriva in nosilca energije. V eksperimentalnem delu smo zasnovali procesno shemo, ki vključuje kompresijo reaktantov, sintezo produktov v reaktorju, fazno ločevanje ter čiščenje končnega produkta.
Rezultati računalniške simulacije kažejo vpliv temperature in tlaka na konverzijo CO2 in selektivnost do metanola. Občutljivostna analiza je potrdila, da je vrednost refluksnega razmerja in tlaka ključnega pomena za izboljšanje izkoristka in čistosti končnega produkta. Ugotovili smo, da je računalniška simulacija uporabno orodje za predhodno vrednotenje rezultatov trajnostnih kemijskih procesov ter da je proizvodnja metanola iz obnovljivih virov energetsko in okoljsko smiselna alternativa klasični proizvodnji.
Proizvodnja metanola iz obnovljivih virov energije predstavlja pomemben korak k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in razogljičenju industrije. Takšni procesi omogočajo učinkovito izrabo presežkov električne energije iz obnovljivih virov in prispevajo k razvoju krožnega gospodarstva ter energetski neodvisnosti.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, sinteza metanola, hidrogeniranje CO2, Aspen Plus, energetska učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 15.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,49 MB) |
8. Analiza stroškov življenjskega cikla sistema strojnih inštalacij večstanovanjske stavbe : magistrsko deloNejc Korošec, 2025, magistrsko delo Opis: V tem magistrskem delu je opisana metoda analize stroškov življenjskega cikla (LCCA), za namen izbire najprimernejše variante tehničnega stavbnega sistema, v začetni fazi projektiranja na realnem projektu novogradnje v podjetju TES d.o.o.. Na podlagi realnih podatkov je izveden preračun toplotnih potreb stavbe, ki se uporabijo za določitev primernih grelnih in prezračevalnih naprav, ki tvorijo variante tehničnih sistemov. Variante se medsebojno primerjajo na podlagi kazalnikov energetske učinkovitosti, prednosti in slabosti, ter stroškov življenjskega cikla. Na koncu je na podlagi vseh faktorjev predlagana najustreznejša varianta.
Ključne besede: LCCA, HVAC, SSE, toplotna črpalka, plinski kotel, kotel na lesne pelete, sprejemnik sončne energije, ogrevanje, obnovljivi viri energije, analiza stroškov življenjskega cikla
Objavljeno v DKUM: 27.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (4,62 MB) |
9. Civilnopravni in javnopravni vidiki postavitve naprav, ki izkoriščajo potencial sonca in vetra : magistrsko deloEva Poberžnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava civilnopravne in javnopravne vidike postavitve sončnih in vetrnih elektrarn, pri čemer so skozi analizo relevantnih zakonskih pravil ter mnenj pravnih strokovnjakov predstavljene pravne podlage za njihovo umeščanje v prostor, pravnih institutih, ki omogočajo njihovo postavitev na tujih nepremičninah, ter zakonodajnih ukrepih za hitrejše umeščanje elektrarn v okolje.
V posameznih poglavjih je predstavljena klasifikacija sončnih in vetrnih elektrarn in analizirane možnosti obravnave elektrarn kot sestavine, pritikline ali samostojne premičnine. Predstavljeni so tudi stvarnopravno in obligacijsko pravni instituti, na podlagi katerih se lahko elektrarne postavijo na tujih nepremičninah, s poudarkom na služnostih, stavbni pravici ter zakupni pogodbi. Delo se dotika tudi vprašanj zavarovanja terjatev s sončnimi in vetrnimi elektrarnami ter pravne posledice odsvojitve in obremenitve nepremičnin, na kateri so tovrstne naprave postavljene.
Posebna pozornost je namenjena zakonodajnim okvirjem, s katerimi se želi doseči bolj trajnostna prihodnost in razvoj uporabe obnovljivih virov energije, s čimer bi se doseglo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V delu je analiziran nacionalni energetski in podnebni načrt, v luči katerega je bila sprejeta nova zakonodaja, s katero se želi spodbuditi gradnjo elektrarn in v tej zvezi določa prednostna območja umeščanja naprav za proizvodnjo električne energije iz sonca in vetra, omogoča postavitev elektrarn na območju neizkoriščenega potenciala in celo obvezno namestitev elektrarn na novogradnjah, prizidkih in rekonstrukcijah parkirišč ali stavb, katerih tlorisna površina znaša najmanj 1.000 m2 oziroma na obstoječih objektih in parkiriščih, katerih tlorisna površina znaša najmanj 1.700 m2.
Magistrsko delo se zaključuje v sklepu, v katerem so povzete ključne ugotovitve in poudarjene pomanjkljivosti.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, fotonapetostne naprave, vetrne elektrarne, stavbna pravica, neprava stvarna služnost, zakupna pogodba, sestavina, pritiklina
Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,10 MB) |
10. |
