| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 644
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj zaposlenih kot naložba v prihodnost
Karmen Žolger, 2021, magistrsko delo

Opis: Okolje ne samo, da organizacije prisili v neprestano odzivanje na vse intenzivnejše spremembe iz okolja, jih tudi izziva, da same iščejo načine soustvarjanja sprememb. Prisiljene so iskati načine s pomočjo katerih poslovnemu okolju, pa tudi okolju nasploh, pokažejo, da zmorejo, da so lahko in da so boljše od svojih konkurentov. Glavni ključ tega je upravljanje s človeškimi viri. Zaposleni so tisti, ki organizaciji prinašajo učinkovitost in uspešnost. Vlaganje v razvoj zaposlenih ni le trenuten strošek, če je pravilno izveden, je dobra naložba v prihodnost organizacije. Res je, da je tudi najbolj tvegana naložba v organizaciji, saj lahko zaposleni odidejo drugam. A, če zaposleni čuti, da organizacija misli nanj, vlaga v njegov razvoj, ceni njegove dosežke, čuti do organizacije posebno pripadnost in le redko odide. Tudi Univerzitetna knjižnica Maribor je vsak dan bolj pod pritiskom zaradi sprememb v okolju. Hiter razvoj stroke, informacijske in komunikacijske tehnologije, nosilcev zapisov informacij in kar je tudi najpomembneje spreminjanje potreb uporabnikov od zaposlenih zahtevajo neprestano izobraževanje in izpopolnjevanje veščin. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili temeljne pojme upravljanja s človeškimi viri, pomen razvoja zaposlenih ter proces izobraževanja in usposabljanja v organizacijah. Pridobljeno znanje iz teoretičnega dela, smo želeli preveriti še v praksi. Tako smo s pomočjo Univerzitetne knjižnice Maribor izvedli raziskavo, s katero smo želeli izvedeti kako v knjižnici skrbijo za razvoj zaposlenih in ali se zaposleni zavedajo pomembnosti izobraževanja in razvoja. Kljub pozitivnim rezultatom raziskave, smo mnenja, da bi podobno raziskavo morali v knjižnici izvesti še med uporabniki. Z rezultati obeh raziskav bi namreč pridobili širši in celovitejši pogled na ključne dejavnike razvoja zaposlenih.
Ključne besede: Upravljanje s človeškimi viri, razvoj zaposlenih, izobraževanje, usposabljanje, vrednotenje.
Objavljeno: 20.12.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

2.
Občutljivost svetlobnih virov za gospodinjstva na kolebanje napajalne napetosti
Tomaž Sedminek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv motenj v napetosti na časovno stalnost oddane svetlobe svetlobnih virov, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih. Eden izmed pokazateljev kakovosti svetlobnih virov je fliker, ki je povezan s spremembami napajalne napetosti ali lastnostmi delovanja napajalnega vezja. Svetlobni vir se lahko na spremembe napajalne napetosti odzove z bolj ali manj močnim utripanjem. Za analizo omenjenega pojava smo uporabili svetlobne vire z vznožkom E27, ki je tudi najbolj razširjen vznožek v gospodinjstvih, in izmerili na sestavljeni merilni progi njihov odziv na spremembe napajalne napetosti. Diplomsko delo je bilo opravljeno v skladu z zahtevami standardov IEEE 1789 in IEC TR 61547-1, da se preveri, ali so vsi gospodinjski svetlobni viri ustrezni za uporabo v bivalnih prostorih. Ugotovitve so pokazale, da so vsi ustrezni.
Ključne besede: fliker, kolebanje napetosti, svetlobni viri, stroboskopski učinek, frekvenca.
Objavljeno: 17.12.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (5,43 MB)

3.
Izkoriščanje vetrne energije pri energetski oskrbi v sloveniji in svetu
Primož Hedl, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje razvoj vetrne energije v Sloveniji in po svetu. Predstavi problematiko nizkih vrednosti inštaliranih moči in proizvodnje električne energije iz vetrnih elektrarn v Sloveniji. Primerjava je narejena z drugimi evropskimi državami, ki vlagajo ogromna sredstva v vetrno energijo in nas postavljajo na dno lestvice pri omenjenem viru proizvodnje električne energije. Diplomsko delo predstavi prvega investitorja in očeta prve vetrnice v Sloveniji ter vse težave, ki spremljajo realizacijo podobnega projekta. Skozi prikazane tabele in grafe, ki prikazujejo minule projekte in projekte v prihodnosti, v prihodnost ne moremo zreti optimistično, saj bo naš položaj, kar se tiče vetrne energije, dokler ne spremenimo zakonodaje in se približamo investitorjem, na repu EU. Prav tako v diplomskem delu obravnavamo zaveze OVE s strani EU. V tabelah je razvidno, v katerih sektorjih cilj izpolnjujemo in v katerih ga še ne dosegamo. Glede na visoke zahteve, ki so bile v zavezi sprejete, bodo potrebna velika vlaganja in subvencije s strani države, da izpolnimo zastavljene cilje OVE, predvsem slediti optimističnemu cilju, da do konca leta 2030 vse države EU dosežejo vsaj 32-odstotni delež iz OVE v bruto končni rabi energije.
Ključne besede: električna energija, obnovljivi viri, vetrne elektrarne, proizvodnja električne energije, podporna shema
Objavljeno: 01.12.2021; Ogledov: 111; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

4.
Ukrepi za zmanjšanje ogljičnega odtisa z uporabo vodikovih tehnologij v transportu
Matevž Pavlič, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: Onesnaževanje okolja in posledično globalno segrevanje je v zadnjih desetletjih postal velik problem. Največji povzročitelj so izpusti ogljikovega dioksida, ki nastajajo zaradi gorenja fosilnih goriv. V prihodnosti bomo morali delati na ozaveščanju ljudi in spodbujati uporabo alternativnih virov pogonskih goriv, da bomo s tem pripomogli k manjši onesnaženosti planeta, vode in zraka. Na področju prometa bo potrebno pomladiti slovenski vozni park, za vozila na alternativna goriva pa vzpostaviti ustrezno infrastrukturo. V diplomskem delu smo predstavili alternativne vire pogonskih goriv in se še posebno osredotočili na vodik, ki v zadnjem času postaja vroča tema kot pogonsko gorivo osebnih vozil. Podrobneje sta predstavljeni tudi najnovejši vozili, ki ju poganja vodik. Diplomska naloga zajema tudi anketo, ki je bila izvedena prek spleta. V anketi smo preverili poznavanje in uporabo alternativnih goriv. Vprašali smo o pripravljenosti ljudi uporabljati vodik kot alternativni vir pogonskega goriva, če bi s tem zavestno pripomogli k zmanjšanju onesnaženosti okolja.
Ključne besede: Ogljični odtis, alternativni viri pogonskih goriv, vodik, transport, osebno vozilo na vodik, ukrepi
Objavljeno: 30.11.2021; Ogledov: 90; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (35,66 MB)

5.
Preusmeritev iz konvencialne v ekološko pridelavo jabolk - okoljski vidiki
Nina Marinšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Ekološka pridelava jabolk dokazano pozitivno vpliva na okolje, predvsem na biodiverziteto in posledično tudi na talni ekosistem. Ob vpeljavi ekoloških praks v trajni nasad poskušamo kar se da zadovoljiti potrebe ohranjanja zdravega okolja, kjer je v ospredju pridelava hrane s upoštevanjem naravnih zakonitosti. To pomeni, da ohranjamo energijske krogotoke in minimalno posegamo v naravno ravnotežje. Pozitivni učinki tovrstnega načina pridelave se običajno pokažejo že v prvih letih uvedbe ekoloških shem vse od preusmeritvenega obdobja dalje in trajajo doživljenjsko. Ekosistem lahko od pridelovalnega sistema pridobi na več načinov, ne le z bogatenjem flore in favne ampak tudi z bogatenjem obsega genske banke avtohtonih rastlinskih vrst, ki so veliko bolj trpežne na ukrepe obdelave tal in spreminjajoče se vremenske razmere ter se našemu okolju tudi lažje prilagajajo. S takim pristopom ne oškodujemo opraševalcev. Primerna konzervirajoča obdelava tal lahko poveča tudi količine vode in vezanega talnega ogljika in dušika, ki rastlinam predstavljata hranila, obenem pa zavaruje in onemogoči izpust toplogrednih plinov nazaj v ozračje. Z ekološko pridelavo v sadjarstvu torej zagotovimo ohranjanje in varovanje naravnih virov, večjo biotsko raznolikost in se v največji meri približamo trajnostnemu načinu pridelave.
Ključne besede: ekološko sadjarstvo, trajni nasad, biodiverziteta, naravni viri
Objavljeno: 09.11.2021; Ogledov: 119; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (749,44 KB)

6.
Spremembe v strukturi virov financiranja bank v Sloveniji v obdobju 2007-2013
Nike Celinger, 2015, diplomsko delo

Opis: Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki se je izredno hitro razvila v eno največjih kriz po veliki krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je v času od 2007 pa do danes močno vplivala na bančni sistem in zato vzbudila moje zanimanje. Banke so se morale novim gospodarskim okoliščinam še posebej hitro prilagoditi. Pomanjkanje zaupanja med njimi je povzročilo premike na strani obveznosti bank in pomembno vplivalo na spremembe v strukturi virov financiranja. Bančni sistem (ne samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropski uniji) je moral zmanjšanje medbančnega posojanja nadomestiti z dražjimi viri financiranja. Zato je zaznati veliko rast depozitov nebančnega sektorja, pa tudi virov ECB, ki je bankam priskočila na pomoč z operacijami dolgoročnega refinanciranja. Lastništvo slovenskih bank je do neke mere oblikovalo odzive bank na nove izzive. Velike banke v državni lasti so imele dostop do virov, ki so zagotovljeni z dostopom do državnih garancij, banke v večinski tuji lasti pa so velik del financiranja preko svojih materinskih družb ohranile pri tujih bankah. Skupina majhnih slovenskih bank je na zaostrene razmere financiranja odgovorila s ponujanjem visokih obrestnih mer na depozite, ki predstavljajo enega najpomembnejših virov financiranja. Vsebina diplomsega seminarja je sestavljena iz šestih poglavij, od katerih sta prvo in zadnje poglavje uvodno oziroma sklepno. V drugem poglavju na kratko predstavljam začetek finančne krize, njene vzroke, posledice, s katerimi se spopada finančni in realni sektor v Sloveniji zadnjih šest let in protikrizne ukrepe monetarne in fiskalne politike. V tretjem poglavju sem opisala delovanje in položaj bančnega sistema v Sloveniji v času pred krizo in med njo. V četrtem delu naloge sem predstavila teoretično razvrščanje virov financiranja po različnih kriterijih, predstavitev obveznosti bank, vpliv stroškov financiranja na pridobivanje virov in financiranje bank v času krize. V petem poglavju podrobneje opisujem vpliv finančne krize na gibanje oziroma spremembo strukture virov financiranja na primeru posamezne izbrane banke in ugotovitve primerjam s celotnim bančnim sistemom v Sloveniji.
Ključne besede: finančna kriza, banke, bančni sistem, obrestna mera, viri financiranja.
Objavljeno: 04.11.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
Viri obveščanja pri napovedi kibernetskega napada
Dalibor Vukovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Z digitalizacijo družbenega življenja naraščata obseg in dovršenost kibernetskih napadov. V razvoju varnostnih strategij sodelujejo številni deležniki, ki izdelujejo varnostno tehnično opremo in spodbujajo varnostne prakse med upravljalci podatkov. Manjši obseg prizadevanj se pojavlja na področju ozaveščanja končnih uporabnikov oz. zadevnih posameznikov, katerih podatki so v kibernetskih napadih kompromitirani. Med slovenskimi spletnimi uporabniki smo izvedli anketno raziskavo, s katero predstavljamo informiranost in obveščenost glede virov obveščanja o kibernetskih napadih.
Ključne besede: informacijska varnost, kibernetski napadi, nepooblaščeni dostop, zloraba podatkov, viri obveščanja, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 108; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

8.
Povračilo investicije za samooskrbo s sončno elektrarno pri spremenjenem obračunu
Klemen Bohorč, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaradi zahtev po razogljičenju energetike se gospodinjstva vse pogosteje odločajo za samooskrbo z električno energijo. Takšno samooskrbo pogosto dosežejo s pomočjo fotovoltaike. V diplomski nalogi smo predstavili načrtovanje sončne elektrarne, analizirali proizvedeno in porabljeno električno energijo ter primerjali s tremi različnimi obračuni električne energije. S pomočjo programa RETScreen smo glede na lego in naklon postavitve izračunali število modulov, ki bi zadostovali za postavitev 11 kW sončne elektrarne. Nato smo v programu izračunali še približno proizvodnjo električne energije za obravnavani primer. Ugotovili smo, da se sončna elektrarna izplača samo v primeru, ko se poraba in proizvodnja ne spreminjata ter se uporablja letni obračun električne energije. V vseh drugih primerih proizvede elektrarna primanjkljaj električne energije.
Ključne besede: obnovljivi viri, fotovoltaika, neto meterjenje, polletni obračun, mesečni obračun.
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

9.
Slovenščina na dlani 4
Natalija Ulčnik, 2021

Opis: Monografija v prvem delu prinaša znanstvene, v drugem delu pa strokovne prispevke o razvoju in rabi jezikovnih virov in učnih e-okolij za jezikovni pouk slovenščine. V izhodišče postavlja digitalizacijo v jezikoslovju in nove možnosti poučevanja slovenščine ter nakazuje smernice razvoja učnih gradiv. Izpostavljeni so najnovejši jezikovni viri, ki lajšajo učenje ter poučevanje slovenščine, npr. Vejice 1.0, Jezikovni sledilnik 1.0, Sloleks 2.0, SPiPP, nekateri med njimi pa učinkovito izkoriščajo tudi igrifikacijske elemente, npr. Igra besed. V središču zanimanja je inovativno učno e-okolje Slovenščina na dlani, njegova priprava in specifike vsebinskih sklopov. Analiziran je tudi vpliv informativne literature v učnih e-virih na razvoj bralne pismenosti. Monografija se zaokrožuje z razmislekom o pomenu večjezičnosti in osebne raznojezičnosti v digitalni dobi ter s prikazom inovativnih didaktičnih pristopov, ki jih je v epidemioloških razmerah spodbudila povečana raba sodobnih tehnologij.
Ključne besede: jezik, jezikovni viri, učno e-okolje, e-orodje, slovenščina, učenje, poučevanje, pravopis, slovnica, frazeologija besedilo
Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 139; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (8,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Vrednotenje genskih virov travniške bilnice s pomočjo morfoloških in proizvodnih lastnosti
Zvonko Glažar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo na podlagi morfoloških lastnosti in hranilnih vrednosti opisali 46 sort (akcesij) travniške bilnice iz različnih geografski območij: Slovenije, Makedonije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Bolgarije. Sadike, ki smo jih presadili na polje, smo pred tem vzgojili v rastlinjaku. Vse meritve smo izvajali v enem letu. Kvalitativne in kvantitativne izmerjene vrednosti so bile: datum začetka vegetacije, tip rasti, povprečna višina cele rastline ─ šopa, pridelek zelene mase celotne rastline ─ šopa, višina najvišjega poganjka, dolžina lista, širina lista in dolžina latu. Prehranske izmerjene vrednoti so: pridelek suhe snovi celotne rastline ─ šopa, vrednost surove vlaknine, surovih beljakovin in neto energije laktacije. Sorta Jabeljska ima med vsemi akcesijami najvišji pridelek suhe snovi (624,0 g/celo rastlino). V kolikor sorta Jabeljska na eni strani izstopa po količini pridelka, je na drugi strani zaradi najvišje vsebnosti surove vlaknine (360,2 g/kg SS) slabše prebavljiva. Prav tako ima najnižjo vrednot NEL (4,9 MJ/kg SS). S kompleksnim opisom slovenskih in drugih genskih virov, ki so shranjeni v genski banki, lahko svetujemo, katere akcesije so najbolj primerne za žlahtnjenje v slovenskih razmerah.
Ključne besede: travniška bilnica, genski viri, žlahtnjenje, morfološke lastnosti, kakovost
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 95; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici