| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 683
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Proizvodnja biogoriv s procesom torefikacije in njihov vpliv na okolje : doktorska disertacija
Maja Ivanovski, 2024, doktorska disertacija

Opis: Skozi zgodovino se je ves svet ukvarjal s pridobivanjem energije in njeno oskrbo ter posledično razvojem goriv. Zaradi postopnega izčrpavanja zalog fosilnih goriv, tehnološkega napredka in vse večjih okoljskih vprašanj so začela prihajati v ospredje alternativna goriva, ki jih je mogoče črpati na bolj učinkovit in trajnosten način. Energija iz biomase danes predstavlja enega bolj obetavnih obnovljivih virov energije (OVE) v Sloveniji, eni najmanjših držav v Evropi. Med obstoječimi tehnologijami za izboljšanje kakovosti biomase predstavlja proces torefikacije odpadne biomase ambiciozno tehniko predhodne obdelave biomateriala, ki lahko bistveno izboljša lastnosti surove biomase tako, da dobimo ekološko in energetsko sprejemljivejši energent. Toreficirana oz. termično obdelana biomasa je hidrofobna, odporna na biorazgradnjo in primerna za skladiščenje. Pomembna prednost toreficirane biomase je tudi v tem, da ima manjšo žilavost od lesa, kar omogoča lažje mletje in aplikacijo tega biomateriala v industrijske namene. Čeprav so prednosti uporabe toreficirane biomase na svetovni ravni že raziskane in priznane, torefikacija v Sloveniji še ni poznana. V nadaljevanju doktorska disertacija obravnava proces torefikacije odpadne biomase tipične v Sloveniji z namenom proizvesti trdno biogorivo, ki ima višjo kurilno vrednost kot surova biomasa in je tudi hidrofobno: energetska rastlina miskantus (M), ostanek hmelja po žetvi (H), odpadni mešani (MWW) in hrastov les (OWW), odpadno blato iz komunalnih čistilnih naprav (SS), mešane komunalne odpadke (MSW) in njihove mešanice. Torefikacija odpadne lignocelulozne in ne-lignocelulozne biomase je potekala v temperaturnem območju med 200 °C in 300 °C, v inertni ali pol-inertni atmosferi, od nekaj minut do nekaj ur. Na surovih in termično obdelanih biomaterialih so bile izvedene standardne fizikalno-kemijske analize, s katerimi je bila raziskovana odpadna biomasa kvantitativno in kvalitativno ovrednotena (proksimativna in elementna analiza, masni in energijski izplen, faktor izboljšav kurilne vrednosti, indeks stopnje torefikacije itd.). Z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR) je bila določena struktura vzorcev, s termogravimetrično analizo (TGA in DTG) pa je bila določena termična razgradnja surovih in obdelanih biomaterialov. Pridobljeni podatki so bili analizirani z dvema kinetičnima modeloma: Friedman (FR) in Kissinger-Akahira-Sunose (KAS). Na koncu je bila še izračunana energetska donosnost procesa torefikacije, določene so bile emisije toplogrednih plinov (TGP) in določeni so bili plini, ki se sprostijo med procesom. Ugotovljeno je bilo naslednje: z naraščajočo temperaturo in/ali daljšanjem procesa torefikacije se masni in energetski izpleni vseh raziskovanih vzorcev nižajo, kurilne vrednosti (HHV) se višajo. Delež kisika v vzorcih se zmanjša, prav tako se zniža delež hlapljivih komponent, medtem ko se deleži ogljika in fiksnega ogljika zvišajo. Prav tako se delež lignina v lignoceluloznih vzorcih viša z višanjem temperature, deleža celuloze in hemiceluloze pa se nižata. Temperatura torefikacije ima večji vpliv na proces kot čas torefikacije, pri čemer je optimalna temperatura procesa pri približno 260 °C. To je bilo potrjeno tudi z indeksom stopnje (TSI) torefikacije in EMCI indeksom. Nadalje je FTIR analiza pokazala, da imajo tako surovi kot termično obdelani vzorci funkcionalne skupine tipične za lignocelulozne in ne-lignocelulozne vzorce. Termogravimetrična analiza je pokazala, da se večina obravnavanih vzorcev razgradi v temperaturnem območju do 550 °C. Med samo torefikacijo pa se je sprostilo največ CO2 plina. Obravnavi vzorci odpadne biomase se na podlagi dobljenih rezultatov lahko uporabijo kot možno alternativno biogorivo. Več raziskav in analiz na tem področju je še potrebnih.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, torefikacija, odpadna biomasa, kurilna vrednost, emisije TGP
Objavljeno v DKUM: 06.05.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (35,92 MB)

2.
Upravljanje z viri pri zagotavljanju varnosti
Branko Cvelbar, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: varnostni sistemi, viri, upravljanje, javni sektor
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (587,88 KB)

3.
Očitno in zastrto v javnem
Irena Kranjc, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalno-varnostne službe, obveščevalna dejavnost, javni viri, komunikologija
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (227,99 KB)

4.
Javni viri v obveščevalno-varnostni dejavnosti - novinarski diskurz
Irena Kranjc, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalno-varnostne službe, javni viri, obveščevalno-varnostna dejavnost, novinarstvo, diskurz
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (189,19 KB)

5.
Določanje energetske učinkovitosti malih sončnih elektrarn glede na uveljavitev eu direktiv : diplomsko delo
Jona Šalabalija, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je narejen pregled nad trenutno in prihajajočo zakonodajo na področju malih sončnih elektrarn. Narejen je pregled porabe in proizvodnje električne energije v različnih scenarijih in njena analiza, ter možnosti optimizacije porabe električne energije v gospodinjstvih.
Ključne besede: sončna elektrarna, baterijski hranilnik, obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 04.03.2024; Ogledov: 206; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (19,17 MB)

6.
Sončna energija - prožnost in odpornost energetske oskrbe : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Jerneja Peterlin, 2023, diplomsko delo

Opis: Trend dandanes na področju obnovljivih virov predstavljajo sončne elektrarne, katere lahko posameznikom prinesejo številne prednosti. Prvotna prednost, zaradi katere se ljudje odločajo zanje, je proizvodnja električne energije, ki omogoča samooskrbo gospodinjstva in zmanjšanje stroškov električne energije. Tehnično dovršen način vpeljave tovrstnega sistema lahko pokrije lastno rabo ali celo ustvari viške energije. V primerih viškov energije poznamo različne načine hranjenja oz. poslovanja z njimi. Razvit sistem hranilnikov in platforme izbranih podjetjih omogočajo posameznikom popolno samooskrbo z električno energijo. Tehnologija na področju fotovoltaike je že tako zelo razvita in ponuja posameznikom, da z različnimi komponentami ustvarijo maksimalno možno proizvedeno električno energijo. Torej z vidika ekonomičnosti je tovrstni sistem smiseln za vpeljavo v gospodinjstvo. Prav pa bi bilo, da bi se več ljudi posluževalo hranjenja presežkov energije z načinom vpeljave baterijskih hranilnikov. Ti namreč omogočajo samozadostnost gospodinjstva in praktično neodvisnost od omrežja. V praksi se ljudje najpogosteje poslužujejo samooskrbe z načinom net meteringa. Ta je zelo pogost, saj lahko viške energije sprostijo v omrežje, kadar pa ne ustvarijo zadosti energije za svoje potrebe, enostavno koristijo energijo iz omrežja. Prav tako pogost način prakse predstavlja prenos viškov na drugo lokacijo oziroma na odjemalca na drugem naslovu. Zaključimo lahko, da je trajnostna naložba v način oskrbe z obnovljivimi viri smiselna, saj lahko ob pravilni uporabi gospodinjstvu prinese številne prednosti.
Ključne besede: sončna elektrarna, fotovoltaika, viški energije, obnovljivi viri energije, trajnostna energija, samooskrba, hranilnik električne energije
Objavljeno v DKUM: 19.02.2024; Ogledov: 154; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

7.
Izraba plitve geotermalne energije za ogrevanje in hlajenje v sklopu Zdravstvenega doma Domžale : diplomsko delo
Matija Matičič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo različne možnosti izrabe plitve geotermalne energije za ogrevanje in hlajenje stavbe ter pripravo STV na primeru zdravstvenega doma. Za zagotovitev potrebne energetske oskrbe smo določili predvideno rabo energije za obstoječo stavbo ter za predvideno širitev. Predstavili smo tehnične rešitve za izkoriščanje podzemne vode, izkoriščanje toplote v sklopu gradbenih konstrukcij podzemne garaže in izkoriščanje z geosondami. Ugotovili smo, da bi lahko energetske potrebe pokrili s toplotnimi črpalkami, za rezervo in pokrivanje v času nižjih temperatur pa bi uporabili obstoječi kotel. S tem bi pomembno vplivali na povečanje deleža OVE in zmanjšanje emisij TGP v lokalnem okolju.
Ključne besede: plitva geotermalna energija, toplotna črpalka, zdravstveni dom, energetska oskrba, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 213; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (4,69 MB)

8.
Brezogljični viri energije realna možnost ali fikcija?
Teodora Božović, 2023, diplomsko delo

Opis: Energija je nenehno in povsod okoli nas, četudi včasih ni vidna s prostim očesom, je ključnega pomena za ohranjanje in vzdrževanje življenja. Primarni cilj raziskave je pravzaprav ugotoviti, kakšna je ključna vrednost brezogljičnih virov energije in ali je danes mogoče doseči njihov največji izkoristek. Skozi prispevek so predstavljene različne države kot nazorni primeri uporabe brezogljičnih in ogljičnih virov energije, vzporedno z omenjenimi državami je prikazana tudi Slovenija. V prispevku so bile postavljene tri hipoteze, od katerih sta bili dve dokončno potrjeni, s povzetkom ter z analizo rezultatov in raziskav.
Ključne besede: brezogljični viri energije, trajnostni razvoj, energetska učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 17.01.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

9.
Vizualizacija tokovnih pojavov z metodo schlieren optics : diplomsko delo
Mihailo Urošević, 2023, diplomsko delo

Opis: Vizualizacija tokovnih pojavov igra ključno vlogo na različnih znanstvenih in inženirskih področjih. Diplomsko delo raziskuje zgodovinski razvoj, uporabo in eksperimentalne zahteve optične metode schlieren kot zmogljivega orodja za vizualizacijo in razumevanje tokovnih pojavov. Tehnika schlieren omogoča zaznavanje in vizualizacijo sprememb lomnega količnika prosojnega medija, kar zagotavlja dragocen vpogled v dinamiko tekočin, aerodinamiko in prenos toplote. Diplomsko delo obravnava temeljna načela metode schlieren, vključno s konfiguracijo optičnih komponent, izbiro svetlobnega vira in tehnike zajema slike. Poleg tega raziskuje vsestranskost metode pri vizualizaciji različnih tokovnih pojavov, kot so udarni valovi, mejne plasti, vrtinci in konvekcijski tokovi. Preučene so prednosti in omejitve tehnike schlieren, skupaj z lastnim eksperimentalnim sistemom schlieren. Skozi vizualizacijo tokovnih pojavov ponuja metoda schlieren raziskovalcem in inženirjem dragoceno orodje za proučevanje kompleksne dinamike tekočin in izboljšanje našega razumevanja temeljnih procesov.
Ključne besede: schlieren tehnika, senčna fotografija, vizualizacija tokov, lomni količnik, ogledalo, viri svetlobe
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 289; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (11,28 MB)

10.
Management konfliktov v organizacijah
Nina Minov, 2023, magistrsko delo

Opis: Konflikti so del našega vsakdanjika, pojavljajo pa se tako v privatnem kot tudi v službenem delu življenja. V vsaki organizaciji se soočamo s konflikti, da omogočimo boljše delovanje organizacije, pa je pomembno, da konflikte pravilno managiramo. Namen raziskave je preveriti kakšne tipe managementa konfliktov uporabljajo zaposleni v organizaciji ter ali in kako vodje konflikte managirajo. Na podlagi rezultata vidimo, da.v tej organizaciji prevladuje kultura izogibanja, zato predlagamo, da bi se tako zaposlene kot vodje poučili o pravilnem managiranju konfliktov, ki bi na dolgi rok prineslo boljšo kulturo v organizaciji.
Ključne besede: organizacija, vodenje, kadrovski viri, management konfliktov
Objavljeno v DKUM: 01.12.2023; Ogledov: 250; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1005,45 KB)

Iskanje izvedeno v 3.97 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici