| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv tujerodne vrste orjaška zlata rozga (Solidago Gigantea Aiton) na talno semensko banko ekstenzivnih travnikov
Sanja Ozimič, 2018, magistrsko delo

Opis: Orjaška zlata rozga (Solidago gigantea Aiton) je rastlinska vrsta iz družine nebinovk (Asteraceace). Izvira iz Severne Amerike, v Evropo so jo kot okrasno rastlino prinesli v 18. stoletju. Je nezahtevna vrsta, ustrezajo ji različni tipi rastišč ne glede na teksturo tal, osvetljenost, vlažnost prsti ali prisotnost nutrientov v prsti. Širi se hitro in daleč, saj ima dolge in trpežne korenike. Smatra se kot ena izmed najbolj agresivnih invazivnih vrst v Evropi. Problem predstavljajo njeni gosti sestoji, ki izpodrinejo ostale vrste na rastišču, povzroča pa še vrsto drugih težav, zato predvsem na zaščitenih območjih spremljajo njene populacije. V magistrskem delu smo se osredotočili na proučevanje gostih sestojev orjaške zlate rozge na opuščenih travnikih v Motvarjevcih, ki so del Krajinskega parka Goričko. Raziskovali smo vpliv te invazivne vrste na talno semensko banko na dveh izbranih oligotrofnih mokrotnih travnikih (zveza Molinion caeruleae), ki sta imela podobne okoljske razmere, razlika je bila v tem, da je na enem travniku bila visoka gostota orjaške zlate rozge, kot posledica opuščene košnje, medtem ko je bil drugi redno košen in vrsta S.gigantea ni bila prisotna. Na vsakem travniku smo si izbrali dve vzorčni ploskvi v velikosti 0.5 x 0.5 m. Popisali smo floristično sestavo ploskev in na petih mestih (na vsakem vogalu in v sredini) zbrali vzorce tal s cevjo premera 5 cm na dveh različnih globinah (0-5 cm in 5-10 cm). Skupno smo pregledali semensko banko v 40 vzorcih oz. pribl. 3920 cm3 tal. Semena smo od prsti ločili z metodo presejevanja in s flotacijo semen. Najdena semena smo določili, zbrali podatke o morfološko-funkcionalnih potezah popisanih rastlinskih vrst, jih statistično obdelali ter določili tudi CSR oznake rastlinskih združb. Rezultati so pokazali, da vrsta S.gigantea vpliva na talno semensko banko, saj je število najdenih semen na košenem travniku znatno višje (N=668 v 1960 cm3 tal), kot število najdenih semen na opuščenem travniku s prevladujočo zlato rozgo (N=109 v 1960 cm3 tal). Tudi analize CSR rastlinskih strategij so pokazale, da je orjaška zlata rozga močan kompetitor (C), kar dokazuje s svojo uspešnostjo pri širjenju, tvorjenju gostih sestojev in izpodrinjanju ostalih rastlinskih vrst v združbi.
Ključne besede: orjaška zlata rozga, Krajinski park Goričko, invazivna vrsta, talna semenska banka, CSR analiza, metoda presejevanja, metoda flotacije semen, Motvarjevci
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 644; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

2.
Pol-naravno travinje kot vir semena za obnovo ruše velike naravne vrednosti
Branko Lukač, Janko Verbič, Branko Kramberger, Mitja Kaligarič, Vladimir Meglič, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: V zadnjih letih pol-naravno travinje vedno bolj pridobiva večnamensko vlogo v prostoru. Poleg zagotavljanja voluminozne krme domačim živalim postajajo pomembne tudi številne druge funkcije pol-naravnega travinja, med katerimi se vse bolj izpostavlja tudi biotska pestrost ruše. S tega vidika so posebej cenjene ruše velike naravne vrednosti. Skozi zgodovino se je biotska pestrost ohranjala predvsem z ekstenzivno pašno rabo in košnjo rastlin v obdobju dozorevanja semena. Z intenzifikacijo gospodarjenja na travinju v dvajsetem stoletju in uporabo komercialnih semenskih mešanic se je na pol-naravnem travinju biotska pestrost ruše na splošno pričela zmanjševati. V zadnjem obdobju smo se začeli zavedati negativnih posledic upadanja biotske pestrosti in začeli razvijati ukrepe za zaustavitev tega procesa. Med temi ukrepi ima pomembno vlogo setev oz. obnova ruše velike naravne vrednosti. Vir semen za zasnovo take ruše je lahko le biotsko pestro pol-naravno travinje. V svetu so se v zadnjih letih razvile različne metode pridobivanja semena in načini setve, ki omogočajo uspešno vzpostavitev izvorne biotsko pestre ruše prilagojene lokalnim rastnim razmeram.
Ključne besede: travinje, pol-naravno travinje, prostorska vloga, biotska pestrost, pridelava semena, setev, vir semen
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 741; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (198,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Vpliv termoterapije na kalitev semen navadnega fižola (Phaseolus vulgaris L.)
Lara Škof, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2013 smo v laboratoriju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na željo Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj (Semenarna Ljubljana) izvedli poskus, v katerem smo ugotavljali, kako termoterapija (tretiranje z vročim zrakom) vpliva na kalitev semen navadnega fižola. Termoterapija je ena izmed možnosti zatiranja bolezni, ki se prenašajo s semenom. Poskus smo izvajali na štirih različnih sortah navadnega fižola ('Jeruzalemski', 'Jabelski pisanec', 'Zorin', 'Cipro'), katerih seme smo izpostavili različnim toplotnim tretiranjem. Po termoterapiji smo seme posejali v vlažen pesek in postavili v rastno komoro (25 °C , 24-urna osvetlitev) za 8 dni. Po tem času smo rastline razvrstili v 3 kategorije: mrtvo seme, nenormalne klice in normalne klice. Ugotovili smo, da se različne sorte fižola specifično odzivajo na posamezna toplotna tretiranja. Sorta je imela kot dejavnik statistično značilno večji vpliv kot pa samo obravnavanje, zato je smiselno proučiti vpliv različnih kombinacij termoterapije na kalitev v večjem obsegu ter tako poiskati optimalno tretiranje za določeno sorto. Ugotovili smo tudi, da je statistično značilno več mrtvih semen, če po tretiranju semen ne posadimo takoj, pač pa jih pred sajenjem še 50 dni skladiščimo v hladilniku.
Ključne besede: navadni fižol, kalitev semen, bolezni, termoterapija
Objavljeno: 19.09.2014; Ogledov: 1718; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
PRAVNA ANALIZA V ZADEVI c-59/11(NADZOR NAD SEMENI)
Marjetka Uršič, 2013, diplomsko delo

Opis: Področje trženja semenskega materiala je urejeno z uredbami in direktivami. Skozi primer C 59/11 in načela prava varstva okolja v diplomski nalogi analiziram zanimivejše segmente področja, njihov vpliv na kmetijski sektor ter posredno hrano ljudi in krmo živali. Združenje Kokopelli je nevladna organizacija, ki se ukvarja s trženjem semen starih sort zelenjadnic. Družba Graines Baumaux SAS je zoper združenje vložila tožbo zaradi nelojalne konkurence, ker je ugotovila, da 461 sort zelenjadnic v njihovi ponudbi ni sprejetih v skupne kataloge. Na prvi stopnji je francosko sodišče dosodilo odškodnino Graines Baumaux SAS. Kokopelli je zoper sodbo vložil pritožbo. Cour d’appel Nancy je prekinilo postopek in postavilo vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije. Vprašanje se je nanašalo na veljavnost direktiv o trženju zelenjadnic glede na to, da predpisujeta omejitve glede pridelave in trženja semena starih sort. V evropskem prostoru se goji vedno manj sort. Stare sorte izginjajo, medtem ko prevladujejo sorte, ki so komercialno zanimivejše. Omejitve pridelave in trženja starih sort na eni strani ter porast števila patentiranih sort, transgenih rastlin na drugi prispevajo k zmanjšanju biotske diverzitete ter posredno k potencialnemu pomanjkanju sort, prilagojenih posebnim razmeram, in omejevanju izbire potrošnika kmetijskih izdelkov na trgu.
Ključne besede: Direktiva 2002/55/ES, Direktiva 2009/145/ES, skupni katalogi, biotska diverziteta, patentiranje semen, gensko spremenjene rastline, varovanje okolja.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1396; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (673,25 KB)

5.
Analiza kalivosti starih semen halofitov slovenske obale
Maja Dragšič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na analizi kalivosti starih semen petindvajsetih vrst halofitov, ki uspevajo pretežno v slanih obalnih habitatih slovenskega primorja. Srčika diplomskega dela je empirične narave. Analiza kalivosti zajema več metodoloških korakov, kot so priprava semen in pogojev za kalitev, razporejanje semen v petrijevke in postavitev v rastno komoro, opazovanje in sprotno beleženje rezultatov v določenem časovnem razponu, statistična obdelava podatkov, prikaz rezultatov kalivosti v grafični obliki in izdelava dendrogramov. Sledi diskusija o rezultatih in preverjanje predhodno zastavljenih hipotez. Rezultati, dobljeni z analizo kalivosti starih semen halofitov, so primerjani z rezultati kalivosti istih semen, ko so bila le ta sveža oziroma stara nekaj mesecev. Cilj je ugotoviti, ali stara semena še ohranjajo sposobnost kalitve, s čimer lahko sklepamo tudi na njihovo dolgoživost oziroma kratkoživost. Med drugim sem želela raziskati razlike med sposobnostjo kalitve starih semen halofitnih enoletnic in halofitnih trajnic ter drobnih, številnih semen in velikih, manj številnih semen. Pri vrstah, ki so vzkalile, sem primerjala njihovo stopnjo kalivosti v odstotkih, potek oziroma hitrost kalitve ter dan, ko je bila opažena prva kalica. Rezultati analize so v splošnem pokazali, da sposobnost kalitve semen upada sorazmerno s starostjo. Prav tako sem ugotovila, da stara semena halofitnih trajnic kalijo bolje kot stara semena halofitnih enoletnic. Med slednjimi ni vzkalila nobena vrsta. Kljub ugotovitvi, da stara semena mnogih halofitnih trajnic ostanejo viabilna več let, njihova sposobnost kalitve z leti upada. Med kalivostjo drobnih in številnih semen ter kalivostjo velikih in manj številnih semen nisem opazila razlik, glede na katere bi lahko sklepala o večji sposobnosti kalitve prvih ali drugih. Vzkalilo je devet vrst od petindvajsetih, pri čemer sem lahko našla podobnosti v poteku in dnevih pričetka kalitve, prav tako so vse vzkaljene vrste dosegle svojo maksimalno stopnjo kalitve v obdobju treh tednov.
Ključne besede: halofiti, slani habitati, slovensko primorje, semena halofitov, kalivost semen, klastrska analiza
Objavljeno: 26.11.2012; Ogledov: 1425; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
ZBIRKA LABORATORIJSKIH VAJ NAMENJENIH SPREMLJAVI KALITVE SEMEN, KI SE UPORABLJAJO V PREHRANI KOT KALČKI
Klementina Pušnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V naši nalogi smo pripravili nabor laboratorijskih vaj s kalčki različnih rastlinskih vrst. Pripravili smo deset vaj, načrtovanih tako z računalniško podprtim laboratorijem kot s klasično metodo laboratorijskega dela. Pripravili smo naslednje vaje: Kaljivost semen in potek dinamike kalitve, Inhibitorji kalitve, Dihanje kalčkov redkvice, rukole, lucerne, Dihanje kalčkov odvisno od časa kalitve, Dihanje kalčkov odvisno od temperature kalitve, Kvalitativni test reduktivnih sladkorjev v kalčkih, Kvantitativni test reduktivnih sladkorjev v kalčkih, Amilazna aktivnost kalčkov, Kvantitativni test vitamina C kalčkom lucerne, Določanje koncentracije proteinov v kalčkih. Vaje bo mogoče uporabiti za laboratorijsko eksperimentalno delo ne samo na kalčkih, pač pa tudi na drugih rastlinskih objektih, kar zaradi možnega transfera viša pedagoško vrednost pripravljenih vaj.
Ključne besede: kalčki, kalitev semen, dinamika kalitve, inhibicija, dihanje kalčkov, reduktivni sladkorji, amilazna aktivnost, vitamin C, proteini, Vernier, laboratorijske vaje, računalniško podprte vaje.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3682; Prenosov: 816
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici