| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava slovenskega in avstrijskega vinorodnega okoliša Štajerska
Jan Muršec, 2019, diplomsko delo

Opis: V nalogi se ukvarjamo s problematiko razvoja vinske destinacije v podravski vinorodni deželi, katero primerjamo z razvojem avstrijske vinorodne dežele. Pregledovali smo statistične podatke, in skozi njih iskali skupne točke in razpotja,rezultati česar kar bi lahko pomagali pri razvoju slovenskega vinskega sektorja.
Ključne besede: vino, vinska destinacija, vinski turizem, primerjava, razvoj, trgi
Objavljeno: 12.02.2020; Ogledov: 538; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (830,16 KB)

2.
Modra frankinja kot osnova vinskega turizma v Sevnici
Vita Petek, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Osrednji produkt sevniškega vinskega turizma je modra frankinja, ki je po kakovosti in razširjenosti glavna rdeča sorta v vinorodni deželi Posavje. Žal pa prepoznavnost in vključenost v turizem še nista na takšnem nivoju, kot bi si turistični deležniki želeli. Problem, ki smo ga reševali v magistrskem delu je, kako modro frankinjo še bolj vključiti v turistično ponudbo Sevnice. Pri svojem raziskovanju smo uporabili več metod kvalitativnega raziskovanja, in sicer: metodo deskripcije, metodo analize vsebine, delno strukturiran intervju (z vinarji, vinogradniki in strokovnjaki vinske stroke smo opravili delno strukturirane intervjuje, katerih analizo smo naredili z metodo kodiranja). Analiza je pokazala, da je vinski turist visoko izobražen, radoveden človek, ki se spozna na vino. Zanimajo ga lokalna vina in njihova zgodba. Ocenjuje se, da pripada višjemu sloju, na potovanju pa ga poleg vina zanimajo tudi samo področje, pridelava in vinska klet. Ugotovitve glede modre frankinje so pokazale, da je to tisto rdeče vino, ki ima v Posavju idealne pogoje, da se razvije v žlahtno in žametno vino Posavja ter da intervjuvanci poznajo pridelke/izdelke iz modre frankinje, da pa ni dovolj zastopana v trgovskih verigah in da večina intervjuvancev to sorto vina povezuje z mestom Sevnica. Na osnovi naše raziskave ob koncu magistrskega dela predlagamo konkretne turistične produkte.
Ključne besede: modra frankinja, Sevnica, vinski turizem, vinski turist, Posavje
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 986; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

3.
Stališča predstavnikov lokalne samouprave do uporabe vina za namen turistične promocije
Maja Žibert, 2017, magistrsko delo

Opis: Vinarstvo in vinogradništvo imata v Sloveniji za gospodarski razvoj, za kulturno podobo države ter za turizem velik pomen. A kljub bogati tradiciji in pomenu panoge, vino, vinarstvo ter vinogradništvo v strateških dokumentih na nacionalnem nivoju nimajo mesta/vloge, kot bi si je želeli. V raziskovalnem delu smo dokazali, zakaj vino predstavlja identifikacijski element države Republike Slovenije in zakaj si zaslužijo strateško pozicijo v pomembnih dokumentih na lokalni in nacionalni ravni. V teoretičnem delu smo razložili pomen vina za Slovenijo in Slovence, opredelili in umestili smo pojem vinskega turizma in govorili o njegovi promociji. Obrazložili smo tudi, zakaj so pomembna stališča predstavnikov lokalne samouprave za strateške odločitve in načrtovanja. V empiričnem delu smo raziskovali stališča predstavnikov lokalne samouprave do vina kot elementna turistične promocije. Spoznali smo, da imajo župani Republike Slovenije pozitivna stališča do vina, elementa turistične promocije, in da v vinu vidijo pomembni identifikacijski element tako na državni kot lokalni ravni.
Ključne besede: vino, uporabnost vina, vinski turizem, promocija vinskega turizma, župani, Slovenija
Objavljeno: 17.01.2018; Ogledov: 820; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

4.
Vino kot turistični potencial občine brežice skozi izročilo in umetnost
Dejan Lipej, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del obsega teoretična izhodišča in pregled literature z obravnavanega področja, v drugem delu je opisana naša raziskava, ki zaobjema tudi analizo izbranih književnih del, povezanih z vinom. V teoretičnem delu smo poiskali, zbrali in navedli informacije, ki so potrebne za uspešno predstavitev in promocijo vina, med drugim tudi zgodovino te pijače, proces nastajanja vina, navedli smo sorte za bela in rdeča vina, opisali smo slovenski vinski posebnosti cviček in kraški teran, opredelili osnovno vinsko terminologijo, opisali značilnosti turizma v Brežicah in navedli v literaturi svetovane kombinacije hrane in vina. V raziskovalnem delu smo preverjali, ali vinarji pri predstavljanju in promociji svojega vina posegajo tudi na umetniška področja. Na koncu smo navedli nekaj literarnih del, za katera menimo, da so primerna za promocijo vina. Ugotovili smo, da turistični ponudniki na izbrani destinaciji v promociji uporabljajo bolj zgodovinske dogodke destinacije kot pa literarna dela. Diplomska naloga bo v veliko pomoč vinarjem, ki bodo želeli promovirati vino tako, da ga bodo povezali z umetnostjo.
Ključne besede: vino, vino in umetnost, vinski turizem, Brežice, promocija
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 1037; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

5.
Trajnostni razvoj vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric
Tomi Špindler, 2017, magistrsko delo

Opis: Prlekija je kulturno, jezikovno in zgodovinsko zaokroženo homogeno območje, razdeljeno med statistični regiji Pomurje in Podravje. Znotraj mej Prlekije se nahaja Ljutomersko-Ormoški vinorodni okoliš, ki smo ga obravnavali v sklopu magistrske naloge. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali pojem turistične destinacije, opredelili načela trajnostnega turizma, opisali vinski turizem, navedli primer delovanja destinacije Steirisches Vulkanland ter predstavili obravnavano območje Ljutomersko-Ormoških goric. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali stališča vinogradnikov in vinarjev do vodoravnega povezovanja in sodelovanja na področju znanja, promocije in dogodkov na območju Ljutomersko-Ormoških goric ter stališča vinogradnikov in vinarjev do vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric. Ugotovili smo, da imajo vinogradniki in vinarji na obravnavanem območju pozitivno mnenje o medsebojnem povezovanju in vinskem turizmu. Na podlagi pregledane literature in opravljene raziskave smo določili 3 prioritete, ki lahko služijo kot predlog za učinkovit trajnostni razvoj vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric.
Ključne besede: Turistična destinacija Prlekija, Ljutomersko-Ormoške gorice, vinski turizem, trajnostni in odgovorni razvoj
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 1474; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

6.
Vinski turizem Maribora
Tjaša Kraner, 2016, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu smo opisali področje in opredelili problem ter določili namen in cilje diplomskega dela. Napisali smo tudi predpostavke in omejitve ter metode raziskovanja. V teoretičnem delu smo pojasnili pojme vinski turizem, vinski turist in vinsko turistična cesta. Predstavili smo trende v vinsko turistični ponudbi ter managementa vinsko turistične destinacije z dejavniki uspeha. V zadnjem poglavju smo predstavili značilnosti vinskih dežel Slovenije in podrobno opisali vinsko destinacijo Maribor, ki ima najstarejšo vinsko trto na svetu. Na Lentu stojita Hiša Stare trte, ki je postala hram vinske tradicije in kulture, ter Vinoteka Vodni stolp. V središču mesta pa se nahaja Vinagova klet. Na obrobju mesta leži posestvo Meranovo, ki ga povezujemo z začetkom sodobnega vinogradništva in izobraževanja na tem področju. Mariborska vinska turistična cesta pa povezuje vinograde, ki ležijo v neposredni okolici Maribora. Turistična ponudba mesta temelji na vsakoletnem Festivalu Stare trte in martinovanju, ki sta priložnosti za spoznavanje in ohranjanje vinske tradicije ter od leta 2015 dalje na iniciativi novost projekt Pubec, s katerim tržijo štajersko mlado vino. V nadaljevanju smo opravili še SWOT analizo vinsko turistične ponudbe v mariborski regiji, pri kateri smo navedli prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, povezane z razvojem vinsko turistične ponudbe v mestu in njegovi bližnji okolici. Na koncu smo podali priporočila in predloge izboljšav za razvoj ponudbe.
Ključne besede: vinski turizem, Maribor, najstarejša trta, Hiša Stare trte, Meranovo, Mariborska vinska turistična cesta, Festival Stare trte, Pubec – štajersko mlado vino.
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 2009; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (917,55 KB)

7.
TURIZEM NA PODEŽELJU V UPRAVNI ENOTI GORNJA RADGONA
Andreja Breznik, 2016, diplomsko delo

Opis: Skozi desetletja je turizem doživljal rast in razvoj ter je s svojo raznovrstnostjo in z bogato ponudbo postal ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti na svetu. Obravnavano območje Upravne enote Gornja Radgona je podeželsko okolje z ugodno obmejno lego, s čimer ima možnosti, da postane območje z razvitim turizmom, ki bi bilo privlačno za širše množice, obenem pa bi ponujalo potencialna delovna mesta, prispevalo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju in hitrejšemu razvoju tega območja. Zaradi tega smo preučili dosedanji razvoj turizma na podeželju na območju Upravne enote Gornja Radgona in podali smernice razvoja turizma na podeželju, in sicer v povezavi z zdraviliškim, vinskim in s sejemskim turizmom. S pomočjo študija obstoječih virov in literature ter z obiskom različnih turističnih ponudnikov, s pogovorom s predstavniki turističnih in vinogradniških društev, z zaposlenimi v turističnih zavodih, v Radgonskih goricah in Zdravilišču Radenci je moč sklepati, da je na območju UE Gornja Radgona turistična ponudba relativno dobra, predvsem glede števila ponudnikov. Največ je turističnih kmetij s hrano in pijačo ter vinotočev. Zagotovo primanjkuje turističnih kmetij z možnostjo nastanitve, saj sta na preučevanem območju samo dve takšni kmetiji, in turističnih kmetij z drugo ponudbo, ki bi poleg gostinskih storitev ponujale še negostinski del. Tovrstnih turističnih kmetij, ki gostom poleg gostinskih in nastanitvenih možnosti omogočajo še mnogo drugih dejavnosti in aktivnosti, se namreč v zadnjem času pojavlja vedno več, saj želijo dlje časa zadržati goste na kmetiji in jim ponuditi celovitejšo storitev.
Ključne besede: Območje Upravne enote Gornja Radgona, turizem na podeželju, turistične kmetije, vinski turizem, zdraviliški turizem, sejemski turizem
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 834; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (7,76 MB)

8.
PROSTORSKA ZASNOVA MESTNEGA VINSKEGA MUZEJA
Sanja Djorćev, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje dejstvo, da sta pridelava vina in kultura gojenja vinske trte že več kot tisoč let povezani z mestnim prostorom in širšim zaledjem Maribora. Skozi analizo izvemo, da mesto v svoji preteklosti ni sistematično skrbelo za ohranjanje in prezentacijo vinske dediščine, ki bi izjemno pripomogli k razvoju vinskega turizma in posledično celotne regije. Delo se ukvarja z idejno zasnovo Mestnega vinskega muzeja v Mariboru na Lentu, ki bo prikazovala zgodovinski razvoj kulture vina na ožjem območju mesta Maribor in bo vsebinsko dopolnjevala Hišo Stare trte. Prostor z večtisočletno vinsko tradicijo bo tako dobil novo kulturno središče, ki bo omogočalo krepitev in širjenje bogate vinske dediščine. Zasnova prostora za predstavljanje vinske dediščine javnosti je predvidena v obstoječi stavbi na Vojašniški ulici 14 na Lentu, v neposredni bližini Hiše Stare trte. Za omenjeno stavbo je bil izdelan Konservatorski program prenove, ki ga je potrebno pri projektu upoštevati. Pri načrtovanju je bil prav tako upoštevan zgodovinski kontekst okolice stavbe, saj se nahaja v najožjem centru starega mestnega jedra mesta Maribor.
Ključne besede: Maribor, kultura vina, vinski muzej, vinski turizem
Objavljeno: 11.07.2016; Ogledov: 1306; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (74,27 MB)

9.
ZAKONODAJNI VIDIK UREJENOSTI VINSKEGA TURIZMA PRI NAS IN V REPUBLIKI HRVAŠKI
Martina Baškovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Vinski turizem je specifična veja turizma, ki se pri nas in v Republiki Hrvaški vse bolj razvija in uveljavlja, kar se odraža tudi na njeni vedno večji urejenosti s pomočjo različnih pravnih aktov. V uvodu diplomskega dela sem namenila precej pozornosti zgodovinskemu vpogledu razvoja zakonodaje turizma, saj gre za prvo javno objavljeno delo, ki predstavlja zgodovinski razvoj zakonodaje na širšem področju turizma, kar mi je omogočilo raziskovanje strokovne literature, ki nikoli ni bila objavljena. Nadalje sem v obeh državah preučila pravna akte, ki vplivajo na vinski turizem. V Republiki Sloveniji turizem ureja Zakon o spodbujanju razvoja turizma ter področje vinarstva oz. vinogradništva Zakon o vinu, v Republiki Hrvaški področje turizma pravno regulira predvsem Zakon o pružanju usluga u turizmu in Zakon o ugostiteljskoj djelatnosti, področje vinarstva oz. vinogradništva pa istoimenski zakon Zakon o vinu. Podrobneje je predstavljena tudi pravna podlaga ter zakonodaja, ki ureja in vpliva na konkretne projekte vinskega turizma v Republiki Sloveniji ter Republiki Hrvaški. Slednje zaključuje preučevanje zakonodaje vinskega turizma na primerih vinskih cest tudi v praksi.
Ključne besede: zakonodaja, pravo, vino, turizem, vinski turizem, vinske ceste, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 1159; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (800,87 KB)

10.
SLOVENSKO VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO ZNOTRAJ EVROPSKEGA VINSKEGA TRGA
Barbara Križovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali slovensko in evropsko vinogradništvo in vinarstvo ter iskali priložnosti za slovenske vinogradnike znotraj evropskega in svetovnega vinskega trga. Proučili smo značilnosti proizvodnje vin v Sloveniji, površino vinogradov, količino pridelka, izvozne in uvozne aktivnosti in vinsko zakonodajo, kar smo kasneje primerjali z mednarodnimi vinskimi trgi. Ugotavljamo, da bo o dejavnosti vinogradništva potrebno začeti razmišljati širše ter zaradi presežnih količin vin iskati nove tržne niše. Ključna pomanjkljivost domačega vinogradništva in ovira na poti k mednarodni prepoznavnosti je neorganiziranost in nepovezanost vinarjev, ki so premajhni, da bi samostojno nastopali na tujih trgih. Kljub presežnim količinam vina na slovenskem trgu, na trg vstopajo tuji ponudniki, ki domačim pridelovalcem uspešno konkurirajo. Na podlagi naravnih danosti Slovenija ni primerna za masovno pridelavo vin temveč bi bilo potrebno pridelovati predvsem vrhunska vina, višjega cenovnega razreda, kajti le tako se lahko pokrije visoke pridelovalne stroške. Tudi mednarodni vinski trg je z vinom dodobra zasičen, poraba vina v tradicionalno vinorodnih deželah se konstantno zmanjšuje, tudi kot posledica trenutne ekonomske situacije. Evropo napadajo vinski pridelovalci iz tako imenovanega novega sveta, ki so zaskrbljujoče uspešni kljub razmeroma kratki tradiciji pridelovanja vin. Stagnacija evropske vinske branže tako zagotovo ne obljublja svetle prihodnosti in skrajni čas je, da se slovenski vinogradniki, v kolikor bodo želeli preživeti, organizirajo ter na tujih trgih nastopijo skupaj.
Ključne besede: slovensko vinogradništvo in vinarstvo, slovenski vinski trg, kolektivne blagovne znamke, trg vina v EU, zunanja trgovina z vini, evropska vinska zakonodaja, vinska reforma, mednarodni vinski trg, trženje vin.
Objavljeno: 21.12.2012; Ogledov: 3298; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (394,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici