SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
UGOTAVLJANJE TEMPERATURE LISTOV, MLADIK IN KABRNKOV VINSKE TRTE V FAZI CVETENJA
Karmen Sever, 2009, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pri sortah 'Modri Pinot', 'Sauvignon' in 'Phoenix' proučevali vpliv temperature zraka na temperaturo kabrnkov, mladik in listov v času cvetenja. Temperaturo smo merili z laserskim termometrom na dobro razviti mladiki, na prvem in drugem kabrnku, ter na zgornji in spodnji strani listov nasproti kabrnkov, na popoldanski strani vrste. Na vsakem merilnem mestu na trti je bilo opravljenih 50 meritev v eni uri. Cvetenje se je najprej začelo pri sorti 'Modri pinot' (4.6.), potem pri sorti 'Phoenix' (11.6) in najpozneje pri 'Sauvignon' (14.6.). Največja razlika med temperaturo zraka in lista (spodnjo stran lista) je bila 13.2 °C, pri 'Modrem pinotu' 11. junija, med 9. in 10. uro dopoldan (temperatura zraka 32.4 °C). Povprečna temperatura lista pa je bila nižja za 10,5 °C od temperature zraka. Z zviševanjem temperature zraka so bile razlike v temperaturi med posameznimi organi vinske trte minimalne. Razlika med temperaturno zraka in organi trte pa se je povečevala.
Ključne besede: vinska trta, cvetenje, temperatura, kabrnek
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2119; Prenosov: 94
.pdf Polno besedilo (434,50 KB)

2.
Vpliv defoliacije vinske trte na temperaturo jagod in kemijski sestav soka pri sortah 'Rizvanec' in ' Šipon'
Barbara Slavinec, 2009, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo na posestvu Vinogradništva Slavinec (Mihalovci) ugotavljali vpliv defoliacije vinske trte na temperaturo jagod in kemijski sestav soka pri sortah 'Rizvanec' in 'Šipon'. Temperatura jagod pri sorti 'Šipon' (2. 8. 2008, 11:30— 12:00) na zunanji strani grozda je bila pri defoliaciji večja za 1,3 ° C od notranje strani grozda, pri kontroli na grozdih, izpostavljenih soncu (GS), pa je bila večja za 1,2 ° C. Na grozdih pod listi (GL) ni bilo statistično značilnih razlik med zunanjo in notranjo stranjo grozda (p = 0,05). Podobne razlike so bile tudi pri sorti 'Rizvanec'. V oblačnem dnevu (20. 7. 2008) ni bilo statistično značilnih razlik. Največja razlika (11,4° C) med temperaturo zraka in temperaturo jagod je bila pri sorti 'Rizvanec´ (13. 7. 2008) na zunanji strani grozda izpostavljenega soncu pri kontroli (GS). Pri defoliaciji je bila največja vsebnost sladkorja ('Rizvanec' 82 °Oe, 'Šipon' 77 °Oe), ter najmanjša vsebnost skupnih titracijskih kislin ( 'Rizvanec' 5,3 g/l, 'Šipon' 8,7 g/l) in jabolčne kisline ('Rizvanec' 1,7 g/l, 'Šipon' 5,7 g/l). Pri sorti 'Rizvanec' defoliacija ni vplivala na oploditev (kontrola 110, defoliacija pa 121 jagod na grozd). Pri sorti 'Šipon' je bilo pri defoliaciji manjše število jagod na grozd (87) v primerjavi s kontrolo (107).
Ključne besede: vinska trta, defoliacija, temperatura jagod, sladkor, kisline
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2019; Prenosov: 203
.pdf Polno besedilo (21,29 MB)

3.
Vpliv oskrbe vinogradov na pojavnost trsnih rumenic
Gorazd-Rudolf Kovačič, 2010, magistrsko delo

Opis: V vinogradu sorte 'Chardonnay', okuženem z Bois noir fitoplazmo, podjetja Radgonske gorice d.d., smo v obdobju od leta 2006 do leta 2009 proučevali vpliv tehnoloških ukrepov na pogostost pojavljanja trt z znamenji trsnih rumenic. V poskusu smo primerjali dva sistema oskrbe vinograda (sistem A — običajna integrirana pridelava, sistem B — integrirana pridelava, z dodatno uporabo insekticidov in herbicidov). Preučevali smo tudi učinkovitost herbicidov za zatiranje plevelov gostiteljev BN fitoplazme in prenašalca škržatka (Hyalesthes obsoletus Sign.). Poskusi so pokazali, da povečana intenzivnost zatiranja plevelov in uporabe insekticidov, vpliva na dinamiko pojavljanja trt z znamenji okužb s fitoplazmami povzročiteljicami rumenic vinske trte. Pri oskrbi po sistemu A je delež trt z znamenji po letih znašal 4,93 % (2006), 2,99 % (2007), 3,83 % (2008) in 3,06 % (2009). Delež trt, z izraženimi znamenji v delih vinograda z oskrbo po sistemu B pa je znašal 5,48 % (2006), 4,71 % (2007), 3,13 % (2008) in 2,27 % (2009). Z bolj intenzivnim zatiranjem plevelov in uporabo insekticidov na osnovi indoksakarba in klorpirifosa smo dosegli, da se delež trt, ki so kazale znamenja okužb z rumenicami, v poskusnem vinogradu dolgoročno ni povečeval. To posredno kaže tudi na možnost, da se ni povečeval delež okuženih trt. Uspešnost zatiranja plevelov, ki so gostitelji škržatka (Hyalesthes obsoletus Sign.), je možno povečati le z uvajanjem novih vrst herbicidov.
Ključne besede: Ključne besede: vinska trta, fitoplazme, herbicidi, insekticidi, oskrba
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 2019; Prenosov: 120
.pdf Polno besedilo (586,62 KB)

4.
Vpliv nadmorske višine na razvojne faze ter kemijski sestav grozdja in vina sorte 'Sauvignon'
Maja Ogrizek, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2009 smo v Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pri sorti 'Sauvignon' preučevali vpliv nadmorske višine na razvojne faze ter kemijski sestav grozdja in vina. Merili smo temperaturo zraka, grozda in lista na vzhodni in zahodni strani vrste, na dveh različnih nadmorskih višinah. Na vsakem merilnem mestu je bilo opravljenih 10 meritev vsake pol ure. Največja razlika v temperaturi zraka v vinogradu (3,7 °C) je bila 13. 8. 2009 ob 10.30 uri, zgoraj 29 °C, spodaj 32,7 °C. Največja razlika v temperaturi grozdov (15,7 °C) je bila med grozdoma na zahodni strani vrste 13. 8. 2009 ob 10.30 uri, zgoraj 20,9 °C, spodaj 36,6 °C (p = 0,05). Začetek brstenja je bil pri obeh nadmorskih višinah 9. aprila. V spodnjem delu vinograda je bila večja vsebnost sladkorja in manjša vsebnost skupnih titracijskih kislin ter večja pH vrednost. Po trgatvi (29. 9. 2009) je imel grozdni sok iz spodnjega dela vinograda za 3 °Oe več sladkorja in 0,8 g/l manj skupnih titracijskih kislin. Vino iz spodnjega dela vinograda je vsebovalo 0,6 vol. % več alkohola (13,3 vol. %), 0,7 g/l manj skupnih titracijskih kislin (6,8 g/l) in 1,6 g/l več reducirajočih sladkorjev (3 g/l).
Ključne besede: vinska trta, nadmorska višina, temperatura, sladkor, kisline
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1393; Prenosov: 84
.pdf Polno besedilo (805,86 KB)

5.
Vpliv nadmorske višine na razvoj ter količino in kakovost pridelka sorte 'Laški rizling'
Aleksander Purgaj, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2009 smo v Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo pri sorti 'Laški rizling' proučevali vpliv nadmorske višine (zgornji in spodnji del vinograda) na količino in kakovost pridelka. Proučevan je bil vpliv nadmorske višine na fenološke faze, na temperaturo zraka, grozdov in listov ter na dinamiko dozorevanja grozdja. Opravljena je bila kemična analiza in senzorična ocena vina. Na zgornjem delu vinograda je bila dinamika razvoja fenoloških faz hitrejša za tri dni. Ugotovili smo, da je v našem poskusu nadmorska višina vplivala le na temperaturo grozdov, ki je bila za 1,3 °C višja v zgornjem delu vinograda. Pri spremljanju dinamike dozorevanja grozdja je bila v zgornjem delu vinograda ugotovljena večja vsebnost sladkorja in manj skupnih kislin. V spodnjem delu vinograda je bila enaka vrednost dosežena štiri dni pozneje. Večji pridelek je bil v spodnjem delu vinograda. Pri senzorični oceni vina je bilo bolje ocenjeno vino iz zgornjega dela vinograda.
Ključne besede: vinska trta, nadmorska višina, pridelek, 'Laški rizling'
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1682; Prenosov: 148
.pdf Polno besedilo (318,45 KB)

6.
VPLIV RAZLIČNO OBARVANIH TULCEV IN ČRNE FOLIJE NA TEMPERATURO ORGANOV VINSKE TRTE TER KOLIČINO IN KAKOVOST GROZDJA SORTE 'SAUVIGNON'
Nataša Breznik, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2005 in 2006 smo na UC za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv različno obarvanih tulcev in črne PVC folije na temperaturo posameznih organov ter količino in kakovost grozdja vinske trte Vitis vinifera L. 'Sauvignon'. V letu 2005 je bilo največje povprečno število jagod na grozd in največja masa pecljevine pri trsih, ki so imeli deblo obdano z belo-črnim tulcem, prostor v vrsti pa je pokrivala črna PVC folija. Najmanjšo maso jagod na grozd so imeli trsi, pri katerih je bil prostor v vrsti pokrit s črno PCV folijo, debla trsov pa so bila obdana s črnimi tulci. Najmanjšo pH vrednost smo izmerili pri kontrolnih trsih, največjo pa pri trsih, kjer je deblo obdajal belo-črni tulec, prostor v vrsti pa je pokrivala črna folija. Popoldan so bile na socvetju največje razlike med obravnavanjem s folijo v vrstnem prostoru in črnim tulcem na deblu (29,8 °C) in obravnavanjem s črnim tulcem na deblu, brez folije v vrstnem prostoru (22,9 °C). Povprečna masa vseh grozdov na trs v letu 2006 je bila za 651 g večja pri obravnavanju z belimi tulci na deblu in s folijo v vrstnem prostoru, v primerjavi s kontrolnimi trsi, brez folije v vrstnem prostoru.
Ključne besede: : vinska trta / tulci / črna PVC folija / temperatura / 'Sauvignon'
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1701; Prenosov: 62
.pdf Polno besedilo (822,54 KB)

7.
VPLIV ANTIDRIFTNIH ŠOB NA UČINKOVITOST DELOVANJA FFS ZA ZATIRANJE BOLEZNI VINSKE TRTE
Franc Leskovar, 2010, magistrsko delo

Opis: V vinogradu sort Laški rizling in Chardonnay smo izvedli 5 primerjalnih poskusov, s katerimi je bil proučevan vpliv antidriftnih šob na učinkovitost delovanja FFS za zatiranje bolezni vinske trte (peronospora — (Plasmopara viticola Berk & Curtis, Berl & de Toni), oidij — (Uncinula necator Schwein), siva plesen — (Botrytis cinerea Pers). Nanos fitofarmacevtskih pripravkov (FFS) je bil izvršen večkrat letno z uporabo dveh standardnih (Lechler TR in Albuz ATR) in štirih antidriftnih šob (Lechler ITR, Lechler ID, Albuz AVI in Albuz TD-ATR). Poskuse za ugotavljanje biotične učinkovitosti FFS smo izvedli tako, da smo pripravke skozi vso rastno dobo nanašali s klasičnim aksialnim pršilnikom v enakih odmerkih in pri enaki porabi vode 300 l/ha, le z različnimi tipi šob. Poleg biotične učinkovitosti škropilnih programov smo analizirali tudi stopnjo pokrovnosti s škropilno brozgo z uporabo WSP lističev in oblikovanje depozita škropilne brozge z uporabo kolektorjev iz filter papirja in fluoroscenčnega sledilca uvitex (Helios). Pri analizi porazdelitve škropilne brozge po krošnji smo ugotovili, da je bila povprečna pokrovnost s škropilno brozgo pri uporabi antidriftnih šob primerljiva z doseženo pokrovnostjo pri nanosu s standardnimi šobami. Tudi pri analizi depozita fluorescenčnega sledila na filter papirju nismo ugotovili večjih razlik med standardnimi in antidriftnimi šobami. Antidriftne šobe omogočajo oblikovanje nekoliko večjih depozitov v notranjosti krošnje. Uporaba antidriftnih šob ni zmanjšala učinkovitosti fungicidov, uporabljenih za zatiranje peronospore, oidija in sive plesni na grozdju.
Ključne besede: vinska trta, šobe, fungicidi, učinkovitost zatiranja, Plasmopara viticola, Uncinula necator, Botrytis cinerea
Objavljeno: 18.10.2010; Ogledov: 2399; Prenosov: 206
.pdf Polno besedilo (3,62 MB)

8.
Vpliv defoliacije vinske trte Vitis vinifera L. 'Sauvignon' na kakovost grozdja in vina
Darja Žnidarič, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2006 in 2007, smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, pri sorti 'Sauvignon' proučevali na nadmorski višini 490m vpliv ročne defoliacije na kakovost grozdja in vina, vsebnost sladkorja in skupnih titracijskih kislin ter pH vrednost v moštu. V poskusu smo obravnavali dva različna časa defoliacije (defoliacija treh listov v cvetenju in defoliacija treh listov tri tedne po polnem cvetenju; 80-90 % odprtih cvetov). Poskus je bil zastavljen po metodi naključnih blokov s tremi obravnavanji in šestimi ponovitvami s 445 trsi. Defoliacija ni vplivala na povprečno vsebnost sladkorja in skupnih titracijskih kislin v moštu. Enako je bilo pri pH vrednosti. Po pecljanju smo drozgo vsakega obravnavanja razdelili na dva enaka dela. Prvega smo uporabili za klasično predelavo grozdja (stiskanje takoj po pecljanju), drugega pa za maceracijo (24 ur). Najboljšo senzorično oceno je dobilo vino iz kontrole s klasično predelavo.
Ključne besede: Ključne besede: vinska trta / defoliacija / sladkor / kisline / maceracija / 'Sauvignon'
Objavljeno: 03.11.2010; Ogledov: 1993; Prenosov: 133
.pdf Polno besedilo (249,08 KB)

9.
PREIZKUŠANJE NEKATERIH NOVIH SORT VINSKE TRTE ODPORNIH NA GLIVIČNE BOLEZNI
Suzana Fras, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo v vinogradu, ki je bil posajen spomladi leta 2006, preizkušali nove sorte (medvrstne križance) vinske trte, ki so odporne na nekatere glivične bolezni. Poskus je obsegal 7 sort: 'Muškat bleu', 'Monarch', 'Prior', 'Rondo', 'Cabernet Carol', 'Regent' in 'Phoenix'. Spremljali smo fenofaze, pojav pomembnejših glivičnih bolezni in po trgatvi opravili mikrovinifikacijo. Pri statistični obdelavi podatkov smo ugotovili, da sta bili v fazah razvoja najzgodnejši sorti 'Muscat bleu' in 'Modri pinot' (kontrolna sorta), najpoznejša pa sorta 'Prior'. Največja gostota mošta je bila pri sorti 'Regent' (96 °Oe), najmanjša pa pri sorti 'Prior' (62 °Oe). Grozdje sorte ''Muscat bleu' je bilo zelo osipano. Zelo močna okužba s peronosporo na zalistnikih je bila pri sorti ''Phoenix', sorta 'Muscat bleu' pa je bila brez okužb. Pri nobeni sorti ni bilo znamenj okužb z oidijem. Na dan trgatve je bilo največ gnilobe pri sorti 'Phoenix' in 'Rondo'. Pri ostalih sortah ni bilo prisotne gnilobe
Ključne besede: vinska trta / odpornost / glivične bolezni / fenofaze OP: VI, 34 s., 22 graf., 24 ref.
Objavljeno: 03.11.2010; Ogledov: 5304; Prenosov: 423
.pdf Polno besedilo (301,55 KB)

10.
Vpliv defoliacije in različnih sevov kvasovk na kakovost vina sorte Sauvignon
Jože Kocuvan, 2011, diplomsko delo

Opis: V letu 2007 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ugotavljali vpliv defoliacije in različnih sevov kvasovk na kakovost vina sorte 'Sauvignon'. Poskus v vinogradu je bil zastavljen po metodi naključnih blokov z dvema obravnavanjema (defoliacija—Def in kontrola—K) z 12 ponovitvami (24 trt v ponovitvi). Prvi teden po cvetenju so bili pri defoliaciji odstranjeni vsi listi od bazalnega dela mladike do lista nasproti najvišje ležečega grozda. V moštu iz kontrolnih trsov in defoliacije smo preizkušali dva seva kvasovk (Uvaferm CS2 ter Zymaflore VL3). Pri vinifikaciji so bila 4 obravnavanja z dvema ponovitvama.V času trgatve so bile statistično značilne razlike v vsebnosti skupnih titracijskih kislin. Nižja vsebnost je bila pri defoliaciji s 10,33g/l, pri kontroli pa 10,91g/l (p≤0,05). Ob trgatvi ni bilo statistično značilnih razlik pri gostoti mošta, pH vrednosti, masi pridelka in masi 100 jagod. Kvasovke Zymaflore VL3 so fermentirale hitreje kot kvasovke Uvaferm CS2, defoliacija ni imela vpliva na hitrost fermentacije. Pri organoleptični oceni so bila obravnavanja s kvasovko Uvaferm CS2 ocenjena bolje kot obravnavanja s kvasovko Zymaflore VL3 (p≤0,05).
Ključne besede: vinska trta, 'Sauvignon', defoliacija, kvasovke
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 1908; Prenosov: 117
.pdf Polno besedilo (705,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici