| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Geografski oris območja Lendavskih goric : magistrsko delo
Žan Hozjan, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Geografski oris območja Lendavskih goric smo predstavili naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti območja Lendavskih goric, ki smo jih v večini poglavij omejili na naselja, ki imajo z gričevjem vsaj delni stik. Pri poglavju o kmetijstvu smo zaradi lažje primerljivosti z monografijo Lendavskih goric, ki jo je v letu 1988 napisal dr. Bračič, analizo izvedli na nivoju katastrskih občin. Lendavske gorice so majhno obmejno gričevje na skrajnem severovzhodu države. So naša najmanjša vinorodna pokrajina, ki se nahaja na stičišču številnih kultur. Pokrajina velja za dvojezično območje, kjer je madžarščina enakopravna slovenščini. Delež madžarskega dela prebivalstva se je na območju zmeraj spreminjal, v regiji pa so Madžari zelo aktivni tudi v sodobnem času. Pokrajina je v družbeno-geografskem smislu močno povezana z mestom Lendava, ki je bilo, tako v preteklosti kot danes, gonilo regionalnega razvoja. Prav tako je tam zgoščenih večina družbenih dejavnosti, od katerih je tako ali drugače odvisna večina prebivalcev širše okolice. Pri poglavju o prebivalstvu smo predstavili značilnosti le-tega, pri čemer smo večji poudarek namenili obdobju po svetovnih vojnah, predvsem obdobju po letu 2000. Na območju prihaja do stagnacije in izrazitega staranja prebivalstva, v zadnjih desetletjih pa se je močno povečal delež ljudi, ki dosegajo vsaj srednješolsko stopnjo izobrazbe. Lendavske gorice se kot vinorodna pokrajina srečujejo s številnimi ovirami, ki povzročajo zmanjševanje površin vinogradov. Poljedelstvo je, podobno kot pri ostalih panonskih pokrajinah, še zmeraj močno razširjena dejavnost, predvsem na ravninskem predelu območja, izven naselij, delno pa tudi po slemenih gričevja, med vinogradi. V regiji je po letu 2000 vse pomembnejša gospodarska panoga turizem, ki je v obdobju pred pandemijo covid-19 na območje privabljal številne turiste. Zasluge gre pripisati predvsem lendavskim termam, ki temeljijo na termalni vodi, ter razglednemu stolpu Vinarium, ki je od svojega odprtja na območje privabil že več kot pol milijona turistov.
Ključne besede: regija Lendavske gorice, dvojezično območje, demografija, vinogradništvo, turizem
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 659; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (6,92 MB)

2.
Nadvojvoda Janez Habsburško – Lotarinški in njegov vpliv na vinogradništvo na Štajerskem : diplomsko delo
Nika Gregorič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bo predstavljeno življenje in delo nadvojvode Janeza Habsburškega – Lotarinškega, predvsem njegov vpliv na Štajersko vinogradništvo Ime nadvojvoda Janez je slovelo po vsem svetu, ne le v sloju meščanstva in podjetnikov, temveč je tudi v kmečkem sloju veljal za dobrodušnega in ljubeznivega človeka. Za svoje domovanje je izbral Gradec, glavno mesto tedanje dežele Štajerske, kjer je preživljal najlepše dni svojega življenja. Kmetijstvo in umetnost sta po njegovi zaslugi imela najkrepkejšega podpornika. Ne le na Štajerskem, ampak tudi v deželi Kranjski je kot podpornik in prijatelj gospodarskemu in obrtnemu listu Novicam pustil poseben pečat. Po njegovi zaslugi so ustanovili Štajerski deželni arhiv in v Vordernbergu odprli rudarsko in železarsko šolo. Sodeloval je pri ustanovitvi Anine bolnišnice v Gradcu, Štajerske hranilnice, zavarovalnice Grazer Wechselseitige, danes znano pod imenom Grawe. Na tem mestu se mu je poredila zamisel o ustanoviti Kmetijske družbe, ki je nastala v Gradcu, kmalu zatem sta bili ustanovljeni podružnici v današnjem Mariboru in Celju. Med mnogimi slovesi in ustvarjanjem nikoli ni pozabil na kmetijstvo. Prav poseben odnos je negoval do vinogradništva. Zelo dobro je poznal razmere ob Renu, kakovost tamkajšnjih vin je prenesel tudi v štajersko deželo. Kupil je posestvo v okolici Limbuša in Peker, danes znano pod imenom Meranovo. Leto dni kasneje so bile zasedene prve prenesene sorte na način, ki ga poznamo še danes: strogo ločevanje sort in sajenje v vrstah. Trte so pokazale uspeh že ob prvi trgatvi, katere se je nadvojvoda Janez osebno udeležil. Z vini posebnih kakovosti je vino z Meranovega prejel visoko oceno na ocenjevanju v Parizu. Vinogradi so postali tako ugledni in prepoznavni, da so na Meranovem ustanovili prvo vinogradniško šolo na Štajerskem. Tako je 11. maja 1859, v miru zaspal največji prijatelj in dobrotnik Štajerske zemlje. Namen diplomskega dela je analizirati in interpretirati podatke na podlagi zapisov že znanih avtorjev. Prav tako bomo opredelili njegovo gospodarsko in politično delovanje, predvsem pri razvoju kmetijstva. Glavni cilj diplomskega dela je spisati zaokroženo besedilo na podlagi že znanih podatkov in zapisov
Ključne besede: besede: nadvojvoda Janez, kmetijstvo, Meranovo, vinogradništvo, Štajerska dežela, ustanoviti, železarstvo, prva vinarsko-sadjarska šola, zavarovalnica, Kmetijska družba
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 677; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (955,02 KB)

3.
Ekonomika preusmeritve sadjarsko vinogradniške kmetije v ekološko - študija primera
Mateja Fekonja, 2020, diplomsko delo

Opis: Tudi v Sloveniji je vse več ekološke pridelave ter povpraševanja po ekoloških pridelkih, zato smo v diplomskem delu izdelali preusmeritveni načrt za manjšo sadjarsko vinogradniško kmetijo Fištravec iz Slovenskih Goric. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov je bila ocenjena ekonomska upravičenost preusmeritve kmetije iz konvencionalne v ekološko. Kalkulacije so bile izdelane za vsa tri obdobja, in sicer za obdobje konvencionalne kmetije, obdobje kmetije v preusmeritvi ter obdobje kmetije po preusmeritvi, ko je kmetija ekološka. Kalkulacije skupnih stroškov so pokazale, da je preusmeritev kmetije Fištravec ekonomsko upravičena, saj se je koeficient ekonomičnosti iz 1,10 v konvencionalni pridelavi povišal na 1,51 v ekološki pridelavi.
Ključne besede: kalkulacije skupnih stroškov, preusmeritev, sadjarstvo, vinogradništvo
Objavljeno v DKUM: 04.09.2020; Ogledov: 1091; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

4.
Marketinška analiza podjetniške dejavnosti na vinogradniški kmetiji
Katarina Pungračič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava osvetljuje marketinško dejavnost na izbrani družinski vinogradniški kmetiji v Sloveniji. Vključuje uvodno predstavitev izbranih statistik vinarstva v Sloveniji in predstavitev analize osnovnega trženjskega spleta (4P) – produkta/storitve, cen, prodajnih poti in promocije. Rezultati raziskave kažejo, da se je zaradi aktivne promocije v letih 2015–2017 spremenila struktura gostov na analizirani kmetiji. Povečal se je obseg penzionskih gostov iz 18 na 187. Trženjske aktivnosti so v obdobju 2013–2017 vplivale tudi na povišanje cen različnih tipov vina lastne ponudbe.
Ključne besede: vinogradništvo, turistična kmetija, trženjska analiza, Haloze
Objavljeno v DKUM: 03.04.2019; Ogledov: 1043; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (724,47 KB)

5.
Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije Veberič v ekološko
Aleš Veberič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava zajema pripravo preusmeritvenega načrta konvencionalne poljedelsko-vinogradniške kmetije Veberič v ekološko pridelavo. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit simulacijski model, s katerim lahko s pomočjo ekonomskih parametrov ocenjujemo upravičenost preusmeritve v ekološko pridelavo. Kalkulacije so izdelane za tri obdobja: konvencionalno, preusmeritev in obdobje po preusmeritvi, ko je dosežen ekološki status. Izhodišče za kalkulacije je konvencionalna pridelava v letu 2017, nato sledita dve leti preusmeritvenega obdobja za poljedelstvo in tri leta za vinogradništvo. Po preusmeritvenem obdobju pridobi kmetija ekološki status. Finančni rezultat konvencionalne pridelave je ocenjen s kalkulacijami skupnih stroškov in znaša 2.545,66 €. Na podlagi planskih kalkulacij je v obdobju preusmeritve predviden finančni rezultat v prvem letu preusmeritve 3.311,44 €, v drugem letu preusmeritve 3.183,01 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa doseže vrednost 5.702,71 €. Z analizo SWOT so predstavljene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za analizirano kmetijo. Zaključimo lahko, da je iz ekonomskega vidika upravičena pridelava v obdobju preusmeritve in po prehodu v ekološko kmetijstvo.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo / preusmeritveni načrt / kalkulacije / vinogradništvo
Objavljeno v DKUM: 28.01.2019; Ogledov: 1427; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (291,90 KB)

6.
Morfometrijske značilnosti, pedologija in raba tal s posebnim ozirom na vinogradništvo in sadjarstvo v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico
Martin Marič, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Ob omembi Slovenskih goric povprečen Slovenec pomisli na gričevje, ki je zasajeno z vinsko trto in sadnim drevjem. Vendar se v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico videz te pokrajine spreminja. Vinogradov in sadovnjakov je z leti manj. V članku smo analizirali povezavo med nekaterimi naravnimi dejavniki ter rabo tal. Osredotočili smo se na vplive reliefa, kamninske podlage ter tipov prsti na vinogradništvo in sadjarstvo. Glede na izsledke smo preučili še možnosti, kje na območju Slovenskih goric med Muro in Pesnico so glede na obravnavane naravne dejavnike najugodnejše lege za rast vinogradov in sadovnjakov. Ti bi na tem območju ob ugodnih družbenih dejavnikih lahko predstavljali veliko dodano vrednost kmetijstvu v severovzhodni Sloveniji.
Ključne besede: vinogradništvo, sadjarstvo, relativna višina, ekspozicije, nakloni, globalno sončno obsevanje, kamninska podlaga, tipi prsti
Objavljeno v DKUM: 17.04.2018; Ogledov: 1334; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Spreminjanje rabe tal v vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goricah v obdobju 2000-2015 v povezavi z izbranimi fizično geografskimi značilnostmi
Igor Žiberna, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Vzhodne Ljutomersko-Ormoške gorice sodijo med vinogradniško najvitalnejša območja severovzhodne Slovenije. Kljub temu pa regijo niso zaobšli procesi deagrarizacije in z njo povezane spremembe rabe tal, ki gredo tudi tu v smeri opuščanja obdelovalnih zemljišč, ozelenjevanja, zaraščanja in ogozdovanja. Analizirane so spremembe v rabi tal na območju Vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric v obdobju 2000-2015 v povezavi z izbranimi fizično geografskimi značilnostmi. Posebno pozornost smo namenili obdelovalnim, predvsem vinogradniškim površinam. Analizirane so tudi smeri sprememb rabe tal v omenjenem obdobju.
Ključne besede: raba tal, obdelovalne površine, vinogradništvo, naravnogeografske značilnosti
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 998; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Odnosi med Ptujem in Mariborom v poznem srednjem veku
Natalija Munda, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava odnose med Mariborom in Ptujem v poznem srednjem veku. V ospredje je avtorica postavila spor glede vinske trgovine na spodnjem Štajerskem med salzburškim Ptujem in habsburškim Mariborom. Sprva je imel monopol nad vinsko trgovino Ptuj, potem ko so Habsburžani dobili Maribor v svoje roke, so strmeli k temu, da bi monopol dobili v svoje roke. Pri oviranju Ptuja so bili zelo uspešni, saj so izvajali točno določene trgovske poti, po katerih samo se je smelo trgovati. V t. i. vinsko vojno med omenjenima mestoma se vključijo še druga mesta, saj je vinska trgovina v tistem času nudila izjemne možnosti za luksuzno življenje. Trgovci, na splošno gledano, so bili v tistem času najbogatejši sloj prebivalstva, bogatejši celo od plemstva. Zato se začnejo v poznem srednjem veku plemstvo in tudi samostani vključevati v vinsko trgovino, kar je meščanom predstavljalo konkurenco, predvsem samostani, ki so od deželnega kneza dobivali najrazličnejše privilegije, seveda na škodo meščanskih trgovcev. Ti majhni konflikti so botrovali k izbruhu nesoglasij, in ne nazadnje vodili k pravi vinski vojni. Epilog je dobila vinska vojna šele na sredini 17. Stoletja; leta 1654 skleneta obe mesti kompromis, ki ga potrdi tudi cesar Ferdinand III. Vinska trgovina se po podpisu sporazuma še močneje razbohoti.
Ključne besede: Srednji vek, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica, Radgona, vinogradništvo, vino, vinska vojna, trgovina, trgovske poti, Habsburžani, Salzburška nadškofija.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2017; Ogledov: 1574; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

9.
POMEN EMBALAŽE IN CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE PRI RAZLIČNIH JAVNOSTIH NA PRIMERU VINOGRADNIŠTVA
Aleš Perko, 2016, diplomsko delo

Opis: Odjemalci se danes težko odločajo za nakup v množici različnih izdelkov, saj so njihove zahteve in pričakovanja vse večja. Embalaža je dejavnik, ki lahko na samem mestu nakupa vpliva na nakupno odločitev. V teoretičnem delu diplomskega projekta bodo predstavljene različne vrste embalaže in njihove osnovne funkcije ter vedenjski odzivi odjemalcev in vloga embalaže v nakupnem procesu. Vpliv na odjemalce bo opredeljen tudi z vidika celostne grafične podobe. V okviru raziskovalnega projekta smo se osredotočili predvsem na vinogradništvo in vinsko embalažo ter celostno grafično podobo treh vinskih podjetij. Pregledali smo primer spremembe celostne grafične podobe in embalaže, primer uspešnega slovenskega vinskega podjetja, ki prodaja vina na tujih trgih, ter primer inovativne embalaže in celostne podobe iz Francije. Spoznali smo, da je celostna grafična podoba del identitetnega sistema in se izraža v vizualnem jeziku. Celostna podoba podjetja mora izhajati iz samega podjetja, njegove vizije, poslanstva, filozofije, ciljev, strategij in kulture.
Ključne besede: Embalaža, nakupni proces, celostna grafična podoba, podoba, vinogradništvo.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2016; Ogledov: 1290; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

10.
SLOVENSKO VINOGRADNIŠTVO IN POSPEŠEVANJE IZVOZA VIN
Kaja Vrbnjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenija sodi med države z večtisočletno tradicijo, saj ima vinograde več kot tretjina vseh kmetij v Sloveniji. Količine pridelanega vina se spreminjajo iz leta v leto, uradne evidence o proizvodnji pa niso popolne. Glavni razlog za velik del neregistrirane pridelave vina je v razdrobljenosti pridelave, ki je najbolj razdrobljena v Halozah in Prekmurju. Vinogradi v Sloveniji imajo strmo lego, omogočajo ekonomski razvoj in nudijo delovna mesta. Ravno zaradi tega ima Slovenija odlične pogoje za pridelavo kakovostnih vin. Kljub ugodni legi, idealnemu podnebju in tradiciji Slovenija v svetu ni znana kot vinorodna dežela. Slovenija ostaja neto uvoznica vina. Ključni dejavniki, ki vplivajo na uspešnost pospeševanja izvoza slovenskih vin, so medsebojno povezovanje vinogradnikov, raziskava potencialnih trgov in večja promocija Slovenije kot vinorodne dežele. V Sloveniji se večina kupcev vin, ki kupujejo v supermarketih, o nakupu odloči šele po videni ponudbi. Le malo je takšnih, ki že vnaprej vedo, kaj bodo kupili. Odločeni svoje odločitve redko spremenijo, pri ostalih pa na nakup vplivajo sorta, območje in v veliki meri etiketa. Iz tega lahko povzamemo, da ni pomembna le pridelava, temveč v veliki meri tudi način, kako in komu vino prodati.
Ključne besede: vino, vinogradništvo, potrošnja vina, izvoz vina.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2016; Ogledov: 1264; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (864,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.5 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici