| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
RAZVOJ IN VALIDACIJA HPLC-UV METODE ZA SOČASNO DOLOČANJE IZBRANIH HIDROKSCIMETNIH KISLIN V VZORCU VINA
Mateja Lovrec, 2009, diplomsko delo

Opis: Preučevali smo vsebnost p-kumarne in ferulne kisline v vzorcih vin. Metoda temelji na analizi HPLC z UV zaznavo. Uporabili smo izokratsko elucijo. Na osnovi topnosti standardov p-kumarne in ferulne kisline smo izbrali mobilno fazo mešanice vode in metanola (82:18) z 2 % ocetne kisline. Kot interni standard smo uporabili o-kumarno kislino. Kromatografske pogoje smo optimirali, da bi dobili najboljšo ločitev preiskovanih spojin. Spojine smo identificirali glede na retencijski čas in s pomočjo podatkov iz literature. Standardne raztopine smo pripravlili v koncentracijskem območju od 1 do 10 μg/ml in od 0,1 do 1 μg/ml. Rezultate smo statistično ovrednotili v skladu z zahtevami validacije (delovno območje, linearnost, ponovljivost, točnost, meja določanja LOQ, mejo zaznave LOD). Vzorce rdečega vina in belega vina smo pripravili z ekstrakcijo, s centrifugiranjem in s filtriranjem. Iz rezultatov je razvidno, da vzorec rdečega vina vsebuje višje koncentracije preiskovanih spojin kot vzorec belega vina. Dokazali smo, da je predlagana analizna metoda za določevanje p-kumarne in ferulne kisline z uporabo HPLC primerna, natančna in točna.
Ključne besede: Fenolne spojine, rdeče vino, belo vino, validacija, hidroksicimetne kisline, p-kumarna kislina, ferulna kislina, o-kumarna kislina, tekočinska kromatografija.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2713; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

3.
MEDNARODNA TRGOVINA Z VINOM NA PRIMERU PODJETJA JERUZALEM ORMOŽ VVS D.D.
Katja Kosec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil, proučiti obstoječe možnosti za mednarodno trgovino z vinom in poiskati nove. Raziskava je potekala s pomočjo podjetja Jeruzalem Ormož, od koder smo črpali večino podatkov. Proučili smo trenutno stanje podjetja in njegovo trgovanje na tujih trgih. Po proučitvi stanja smo se lotili iskanja neizkoriščenih možnosti, opredelili smo probleme in rešitve. S pomočjo izdelave vizije za obdobje 5 let smo bolj natančno začrtali želene cilje podjetja in jih tudi natančno opisali. Ob koncu smo dodali tudi krajši empirični del, iz katerega je razvidno, da se vsi zajeti vinarji zelo trudijo prodreti na tuje trge in uspeti na njih.
Ključne besede: vino, mednarodna trgovina, Jeruzalem Ormož, izvoz, plan, vizija
Objavljeno: 02.03.2010; Ogledov: 1699; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (376,76 KB)

4.
SNOVANJE KORPORATIVNE IN IZDELČNE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE PTUJSKE KLETI
Mihael Cajnko, 2010, diplomsko delo

Opis: Celostna grafična podoba je del simbolnega identitetnega sistema organizacije. Uspešen in učinkovit simbolni identitetni sistem organizacije temelji na strateško načrtovani in oblikovani realni identiteti organizacije. Ker si zunanji opazovalec na podlagi simbolnega identitetnega sistema ustvarja imidž o organizaciji, simbolni identitetni sistem predstavlja kritično vez med zunanjim opazovalcem in realno identiteto organizacije. Le kadar organizacija s svojim simbolnim identitetnim sistemom nepopačeno komunicira svojo realno identiteto in le kadar zunanji opazovalci komunicirane informacije interpretirajo na tak način, kot to organizacija želi, lahko govorimo o uspešnem prenosu informacije o identiteti organizacije do zunanjega opazovalca. Imidži, ki niso odsev realne identitete organizacije so kratkoročne narave saj na dolgi rok identiteta organizacije in njen imidž težita k ravnovesju. Uspešni in učinkoviti simbolni identitetni sistemi v katere spadajo tudi celostne grafične podobe organizacij morajo biti del tega ravnovesja. Diplomsko delo predstavlja projekt snovanja korporativne in izdelčne celostne grafične podobe Ptujske kleti. V skladu s teoretičnimi izhodišči na praktičnem primeru predstavlja celoten proces dela, ki zajema stopnje od raziskovalne faze pa vse do predstavitve konkretnih oblikovalskih zasnov primarnih in sekundarnih elementov obeh grafičnih podob.
Ključne besede: celostna grafična podoba, korporativna celostna grafična podoba, izdelčna celostna grafična podoba, realna identiteta organizacije, simbolni identitetni sistem organizacije, imidž organizacije, poslanstvo organizacije, vizija organizacije, filozofija organizacije, politika znamke, znamka izdelka, blagovna znamka, pozicijsko geslo, simbol in logotip, Ptujska klet, Pullus, vino, vinski trg.
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 2087; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (6,30 MB)

5.
VPLIV CV. REGENT NA KEMIJSKO SESTAVO IN KAKOVOST VINA V ZVRSTEH S CV. MODRI PINOT
Matej Tkalec, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izvedli tipizacijo vin Modri pinot in Regent. Ugotavljali smo vpliv cv. Regent na kemijsko sestavo in kakovost vina v zvrsteh s cv. Modri pinot. Za poskus smo uporabili vina letnika 2007 in pripravili zvrsti iz sortno čistih vin Modri pinot ter Regent. Nato smo tako pri vsakem posameznem vinu kot tudi pri zvrsteh izmerili in proučili vsebnost skupnih titracijskih kislin, pH, skupnih fenolov, taninov, antocianov in barve. Poleg kemične analize, je bila izvedena še senzorična ocena vin. Pri kemijski analizi obravnavanih vzorcev smo ugotovili, da je dodatek Regenta v zvrsti z Modrim pinotom vplival na vse izmerjene kemične parametre, razen na skupne titracijske kisline. Pri senzorični analizi, pa dodatek Regenta k Modremu pinotu vpliva statistično značilno na vonj, zato je potrebno biti pazljiv, da ga ne dodamo preveč. V zvrsteh pa Regent pozitivno vpliva na barvo.
Ključne besede: vino, zvrst, polifenoli, kakovost, Modri pinot, Regent
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1858; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (294,09 KB)

6.
Vpliv dodatka enoloških taninov na kakovost in kemijsko sestavo vina 'Modri pinot'
Ksenja Ilnikar, 2010, diplomsko delo

Opis: Leta 2010 smo preizkušali vpliv dodatka treh enoloških taninov na kakovost in kemijsko sestavo vina 'Modri pinot'. Pri kemijski sestavi vina se je vpliv dodatka taninov pokazal le pri merjenju vsebnosti skupnih fenolov. Pri meritvah taninov, antocianov in intenzitete barve razlik v primerjavi s kontrolo ni bilo. Pri senzorični analizi vina se je pokazal močan vpliv dodatka taninov. Na intenzivnost vonja je najbolj vplival tanin Structure, na kakovost vonja pa le največji odmerek dodanega tanina Superb, 6 g/hl. Vsi odmerki tanina Superb so izboljšali taninsko strukturo vina. Dodatek tanina Superb je izboljšal skupni vtis kakovosti vina pri najmanjšem in največjem odmerku, Finesse pa le pri srednjem (6 g/hl). Po primerjalni oceni po Buxbaum-u je razvidno, da so najboljše ocene kakovosti dobila vina z dodatkom tanina Superb.
Ključne besede: vino, kakovost, kemijska sestava, tanini, 'Modri pinot'
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1752; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (528,60 KB)

7.
Analiza stanja in možnosti trženja vina iz ekološko pridelanega grozdja
Metka Pregl, 2011, diplomsko delo

Opis: Povpraševanje po »ekološkem« vinu in njegova ponudba se v svetu povečujeta. Tudi v Sloveniji se površine ekoloških vinogradov iz leta v leto večajo, zato smo s pomočjo poglobljenih intervjujev z izbranimi pridelovalci in prodajalci ocenjevali trenutno stanje trga »ekološkega« vina. Ugotovili smo, da je »ekološko« vino na slovenskem trgu že prisotno v manjših količinah, vendar je premalo prepoznavno in cenjeno, kar je delno posledica nesprejetja skupnih pravil za ekološko kletarjenje in označevanje ter pomanjkanja promocije. S pomočjo spletne ankete (N=933) smo med potrošniki vin želeli ugotoviti poznavanje in pripravljenost nakupa »ekoloških« vin. Več kot polovica (62,5 %) vprašanih je bila pripravljena kupiti »ekološko« vino in zanj odšteti višjo ceno. Iz anketnega vzorca izhaja, da med potencialnimi kupci »ekološkega« vina prevladujejo ženske (57,8 %), potencialni kupec »ekološkega« vina je zaposlen, dobro situiran, star povprečno 37 let in ima visokošolsko izobrazbo. Med njimi jih kar 73,2 % občasno kupuje ekološko pridelano hrano. Kot najpomembnejše karakteristike »ekološkega« vina so bile ocenjene »pridelava brez mineralnih gnojil in kemičnih pesticidov« (4.43), sledili sta »nižja vsebnost žvepla« (4.34) in »certifikat o ekološki pridelavi« (4.15). 85,4 % potencialnih kupcev »ekološkega« vina je bilo tudi pripravljenih kupiti ekološko grozdje, ekološki grozdni sok (61,6 %) ter ostale proizvode, zato naj vino ne bo edini tržni izdelek ekološkega vinogradnika.
Ključne besede: »ekološko« vino, ekološko vinogradništvo, trženje vina, potrošniki vina
Objavljeno: 31.03.2011; Ogledov: 3092; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

8.
PARAMETRI KAKOVOSTI SORTE 'SAUVIGNON' OD GROZDJA DO VINA
Janja Korošec, 2012, magistrsko delo

Opis: V letu 2009 smo v laboratoriju za vinarstvo na Katedri za tehnologije, prehrano in vino Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ugotavljali, ali lahko na osnovi določene osnovne kemijske sestave pri spremljanju dozorevanja grozdja sorte 'Sauvignon' pričakujemo optimalne kemijske parametre vina. Poskus smo opravljali v vinogradih vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. V poskusu smo obravnavali sedem vinogradov (A, B, C, Č, D, E in F) na različnih tipih tal in legah. V vsakem vinogradu je bila obravnavana ena vrsta 50-ih trsov. Pri vseh sedmih vinogradih smo izvajali vzorčenje v treh terminih (1, 2 in 3), le v vinogradu B smo opravili še dodatno četrto vzorčenje. Spremljali smo fizikalno-kemijsko parametre zrelosti, potek alkoholne fermentacije mošta in opravili kemijsko analizo mladega vina. Vse fermentacije so potekale do popolnega povretja v enakem času pri posameznem datumu trgatve. Med analiziranimi vinogradi so bile majhne razlike v vsebnosti sestavin mošta in pridelanega mladega vina. Največje vsebnosti skupnega suhega ekstrakta (SSE) so imela pridelana mlada vina prvega vzorčenja z vinogradov A1 (22,41 g/L), B1 (22,89 g/L) in C1 (21,87 g/L). Te vrednosti so bile pri naslednjih vzorčenjih manjše, kar je najverjetneje v povezavi z manjšo vsebnostjo kislin. Le pri dodatnem četrtem vzorčenju so se te vrednosti povečale v vinogradu B4 (23,48 g/L). Zveza med skupnim suhim in sladkorja prostim ekstraktom (SPE) pridelanih mladih vin je znašala 0,93, kar potrjuje statistično zelo visoko značilno korelacijo med omenjenima parametroma v pridelanih vinih. Največje vrednosti pH in SSE smo določili v vinih iz vinograda B. Z vsakim naslednjim vzorčenjem smo imeli tako večje sladkorne stopnje mošta, a manjše vsebnosti SSE v vinu. Samo na podlagi izmerjene sladkorne stopnje ne moremo napovedovati, kakšni bodo kemijski parametri mladega vina. Najboljše rezultate je dal vinograd B, ki se je nahajal na peščenih tleh in jugozahodni legi. Kar potrjuje navedbe, da so ta rastišča najugodnejša za pridelovanje grozdja sorte 'Sauvignon' peščena tla in jugozahodne lege vinograda. Tip tal v naših poizkusih ni vplival na kinetiko alkoholne fermentacije ter sestavo pridelanih mladih vin. Vpliva lahko v povezavi z višjim pH (pri enaki sladkorni stopnji) na večjo fermentacijsko aktivnost kvasovk.
Ključne besede: Dozorevanje grozdja, 'Sauvignon', mošt, vino, kemijska sestava, kinetika fermentacije
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 2446; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

9.
EKSPERIMENTALNO PREVERJANJE VPLIVA BARV STEKLENICE IN ETIKETE NA ZAZNAVANJE VINA
Barbara Muhič, 2012, diplomsko delo

Opis: Svet se nam prikazuje le po svetlobi in barvi. Barve obdajajo naša življenja povsod. Posamezne barve imajo pomen in na nas vplivajo različno. Vpliv barv je lahko pozitiven ali negativen. S pomočjo barv z okolja prejemamo različne signale in informacije. Zaznavanje kot proces omogoča, da informacije sprejemamo, zbiramo, obdelamo in razlagamo, si ustvarimo podobo sveta, ki nas obdaja. Posamezniki enake dražljaje zaznavamo različno. Embalaža je zaščita izdelka, ob tem pa predstavlja proizvajalca, vsebino, blagovno znamko in informira odjemalca. Videz embalaže naredi vtis, element embalaže je tudi barva z estetskim učinkom in sporočilnostjo. Namen diplomskega seminarja je v teoretičnem delu spoznati pomen posameznih barv in ugotoviti vpliv barv na zaznavanje izdelka. V raziskavi, ki je sestavljena iz ankete in eksperimenta, pa ugotoviti najprimernejšo embalažo (barva steklenice in etikete) za posamezne vrste vin in vpliv embalaže na zaznavanje izdelka. Ugotovila sem, da videz embalaže vpliva na zaznavanje izdelka. Sodelujoči so enako vino v različnih embalažah zaznavali različno. Vino, ki je imelo višje ocene za videz embalaže, je imelo v večini višje ocene tudi za barvo, vonj in okus vina.
Ključne besede: barve, zaznavanje, embalaža, steklenica, etiketa, vino
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1261; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (954,08 KB)

10.
KULTURNOZGODOVINSKA PODOBA LJUTOMERSKO-ORMOŠKIH GORIC
Barbara Filipič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena kulturnozgodovinska podoba Ljutomersko-Ormoških goric, katere pomemben del v vseh pogledih sta trta in vino. Izbrano območje je najprej geografsko opredeljeno in arheološko orisano, z zgodovinskega vidika pa je predstavljena še osnovna gospodarska panoga področja, ki je zaznamovala tamkajšnje ljudi in kulturo. Zajeti so drobci iz gospodarske zgodovine obeh središč obravnavanega območja, Ljutomera in Ormoža, opisanih pa je še nekaj posameznih krajev, katerih vinogradniški značaj se kaže že ob pogledu nanje. Omenjena je narodnopolitična vloga omenjenih središč, nekoliko podrobneje pa so predstavljene etnološke znamenitosti, ki obravnavani okoliš določajo in ga spet povezujejo z vinarstvom. Poleg domače obrti, značilne za območje Ljutomersko-Ormoških goric, je v nalogi zajet še opis najpomembnejših delovnih šeg in navad območja. Na koncu je pozornost posvečena kulinarični kulturi in značilnim sortam vin, saj je prav vino tisto, ki je oblikovalo tudi druge identitete tukajšnjih ljudi in pokrajine. Predstavljena je še arhitekturna dediščina, ki odlično dopolnjuje že tako dovršene sakralne in druge zgodovinsko pomembne zgradbe vinorodnega območja. V celotnem orisu se torej kot rdeča nit vleče integrativna prvina – vino in vse, kar je z njim povezano. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, ob vzporejanju dveh središč izbranega območja komparativna metoda, pri opisovanju in vzročnem razlaganju zgodovinskih dejstev zgodovinska metoda, mestoma pa sta vsebovani še analiza in sinteza.
Ključne besede: kulturnozgodovinska podoba, Ljutomersko-Ormoške gorice, trta, vino, geografija, arheologija, ljudje, kultura, gospodarska zgodovina, vinogradniški značaj, narodnopolitična vloga, etnološke znamenitosti, vinarstvo, delovne šege in navade, kulinarična kultura, sorte vina, arhitekturna dediščina
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1288; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (10,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici