| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Viktimizacijske raziskovalne študije v Sloveniji
Špela Jagodic, 2019, magistrsko delo

Opis: Viktimizacija je dandanes pereč problem. Predstavlja enega izmed problemov, ki se lahko zelo hitro pojavi in se pogosto ponavlja. Stanje sproščenosti ali drugače rečeno občutek, da se nekaj ne more zgoditi, ker se to dogaja zgolj v oddaljenih državah, je že zdavnaj mimo. Omeniti je potrebno, da vsakodnevno prihaja do človeku neljubih dogodkov, kot so npr. kraje in tatvine, vlomi, psihično in fizično nasilje itn. Dogaja se, da se ljudje viktimizacije ne zavedajo, čeprav so že večkrat postali žrtev – in tukaj nastane problem. Na drugi strani pa prav tako velikokrat pride do tega, da ljudje kaznivih dejanj ne prijavljajo, ker ne zaupajo v delo policije ali pa jih je strah odziva in posledic. Z vse večjim nezaupanjem v državne službe, ki naj bi omogočale normalno življenje in občutek varnosti, se navsezadnje povečuje tudi temno polje kriminalitete, kar pa v veliki meri k raziskovanju spodbuja tiste, ki si želijo pridobiti vpogled v širši kontekst varnosti, tiste, ki si prizadevajo ugotoviti realno slike kriminalitete in stanje varnosti v družbi, torej raziskovalce žrtev kaznivih dejanj oziroma viktimologe, ki s svojimi raziskavami pomagajo ugotoviti stanje viktimizacije. V povezavi s tem je v magistrskem delu obravnavan problem viktimizacije, opredeljene so različne tipologije žrtev, predstavljene so viktimogene predispozicije žrtev, nazadnje pa so predstavljeni tudi rezultati nekaterih raziskav, ki so se ukvarjale s tematiko viktimizacije v Sloveniji. Obravnavane so bile štiri viktimizacijske ankete, osrednjo temo raziskovanja pa so predstavljale žrtve v povezavi z različnimi kaznivimi dejanji. Pri raziskovanju so bili pridobljeni rezultati, ki so pokazali, da odstotek viktimiziranih oseb skozi leta ostaja približno enak oziroma prihaja do nihanja, ki pa ni pretirano in ne predstavlja večjih odstopanj. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se skozi leta občutek varnosti ne izboljšuje ter da zadovoljstvo ljudi z delom policije še zdaleč ni tako, kot bi moralo biti.
Ključne besede: viktimologija, viktimizacija, žrtve, tipologije žrtev, viktimizacijske študije, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 551; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (974,55 KB)

2.
Psihične posledice žrtev hišnih vlomov
Tajda Srečnik Cordin, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o vlomih na splošno, o njihovih posledicah in žrtvah. Vlom je pri nas vsakodnevni pojav in se vedno bolj pogosto dogaja. Veliko ljudi se je že srečalo z vlomom ali pa vsaj poznajo kakšno žrtev. Temo sem si izbrala z namenom, da raziščem, kaj doživljajo žrtve vloma in kakšne so razlike v doživljanju glede na spol. Prvi del diplomske govori bolj o vlomu na splošno. Predstavljena je definicija vloma, načini vlamljanja, kako se preiskovalci lotijo preiskave vloma, kdaj se zgodi največ vlomov in kakšna je statistika vlomov v Sloveniji glede na pretekla leta. Za dokazovanje vloma so za preiskovalce zelo pomembne sledi in priče. Sodelovanje med pričo in preiskovalcem je pomembno z vidika pridobivanja informacij. Predstavljeni so tudi vlomilci — kakšne vrste vlomilcev poznamo in kako jih z vlomi zaznamujemo. Drugi del naloge je pomembnejši in se nanaša na žrtev in njene posledice. Žrtve vloma doživijo psihične in materialne posledice. Za žrtev imajo večjo težo psihične posledice. Pri tem se reakcije na vlom razlikujejo po spolu. Preteklost in osebnost žrtve imata močan vpliv na to, kako žrtev reagira na vlom. Vse žrtve namreč ne reagirajo enako na vlom in pri prizadetih se pojavijo različna čustva. Vlom pomeni za žrtve ogromen stres, zaradi česar se razvijejo različna čustva. Med najpogostejšimi so: strah, jeza, jok, obup, šok, tesnoba, panična motnja, depresivnost, žalost … V nadaljevanju je predstavljena tudi viktimologija, veda, ki se ukvarja z žrtvijo. Viktimologi raziskujejo dejavnike viktimologije, zakaj se ponavlja, kakšne so njene posledice na žrtev. Te so predvsem psihične narave in pogosto se pojavi tudi posttravmatska stresna motnja. To je motnja, ko žrtev po doživetju potencialno travmatičnega dogodka razvije nadaljnje travmatične težave.
Ključne besede: vlomi, storilci, posledice, žrtve, čustva, psihične posledice, viktimologija, pomoč žrtvam, diplomske naloge
Objavljeno: 06.07.2017; Ogledov: 943; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (532,34 KB)

3.
Oblike pomoči žrtvam družinskega nasilja
Eva Ovčar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo nasilje v družini in oblike pomoči žrtvam, ki se srečujejo z nasiljem. Nasilje v družini še vedno predstavlja veliko problematiko današnje družbe. Največ žrtev je med ženskami, otroci in starejšimi, vse več pa je tudi moških žrtev. Težava takšnega nasilja je, da se večinoma dogaja v domačem okolju za štirimi stenami, skrito pred očmi drugih ljudi. Zato je pomembno, da se o tem čim več govori v javnosti. Z obravnavo žrtev nasilja se ukvarja viktimologija, ki je ena izmed vej kriminologije. Strokovnjaki za viktimologijo preučujejo predvsem vlogo žrtev v kaznivem dejanju, njihovo doživljanje nasilja ter vpliv posledic nasilja na njihovo življenje. Tveganja, da nekdo postane žrtev so različna in odvisna od številnih dejavnikov. Nekatere žrtve so še posebej izpostavljene nasilju, zato tudi razlikujemo med različnimi tipi žrtev. Pri pomoči žrtvam imajo zelo pomembno vlogo centri za socialno delo, policija in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s preprečevanjem nasilja. Da je njihovo delo uspešno, morajo med seboj čim bolj učinkovito sodelovat in si izmenjevat informacije, ki so pomembne za posamezne primere nasilja. Pri tem ima zelo veliko tudi sama žrtev, če je pripravljena sprejet pomoč in aktivno sodelovat pri reševanju svoje stiske. Žal pa je še vedno veliko žrtev, ki nimajo poguma, da bi prijavile nasilje in si poiskale ustrezno pomoč. Za lažje razumevanje nasilja v družini je dobro, če poznamo različne okoliščine, kot je na primer potek celotnega cikla nasilja ter da razumemo razloge, zakaj žrtev vztraja v takšnem razmerju.
Ključne besede: nasilje v družini, žrtve, pomoč žrtvam, viktimologija, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 988; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (560,05 KB)

4.
Javno mnenje o vladnih in nevladnih organizacij[ah] za pomoč žrtvam kaznivih dejanj
Nina Sotlar, 2016, diplomsko delo

Opis: Različne oblike kriminala, prometne nesreče ali naravne katastrofe za seboj puščajo bolj ali manj nedolžne in nemočne žrtve, ki so v določenih okoliščinah pri reševanju nastalih posledic primorane poiskati zunanjo pomoč. Pri tem je ključnega pomena dostopni in dobro urejen sistem vladnih in nevladnih organizacij, ki so pristojne za nudenje pomoči potrebnim. V Sloveniji na tem področju deluje nemalo organizacij, ki nudijo več brezplačnih oblik pomoči različnim ogroženim skupinam. Predmet diplomskega dela bo raziskava javnega poznavanja in mnenja o delovanju vladnih in nevladnih organizacij za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Zelo pomembno je, da se javnost zaveda obstoja in da je seznanjena vsaj z osnovnimi dejavnostmi, ki so na voljo vsem državljanom RS. Ključnega pomena je prvi stik z organizacijami, ki mora biti narejen že pri mlajših generacijah, da bodo na ta način lahko že zgodaj začele prepoznavati nepravilne oblike vedenja in se na njih pravilno odzvale. Zanimanje bo osredotočeno tudi na zaupanje javnosti v kvalitetno delovanje in strokovno usposobljenost organizacij. Za žrtve je iskanje zunanje pomoči namreč izredno pomemben in težek korak, zato so zelo pomembni tudi zadržki s katerimi se žrtve soočajo pri iskanju pomoči. Razvite družbe strmijo k reševanju in preprečevanju problemov, pri katerih so lahko ogroženi njihovi prebivalci. Na različne načine se soočajo in spopadajo tudi posledicami, ki pri tem nastanejo. V ta namen se ustanavljajo vladne organizacije in sektorji ali nevladna društva in zavodi. Ključno pri tem je kako jih javnost sprejema in na kakšen način same gradijo potrebni odnos s skupnostjo.
Ključne besede: kazniva dejanja, žrtve, pomoč žrtvam, viktimologija, vladne organizacije, nevladne organizacije, javno mnenje, diplomske naloge
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 1174; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
VIKTIMIZACIJA ŽENSK
Metoda Pavlica Radmanović, 2016, diplomsko delo

Opis: Nasilje nad ženskami je po raziskavah in statističnih podatkih (tako domačih kot mednarodnih) pereč problem, ne samo zaradi trpljenja, ki ga žrtve doživljajo, temveč tudi zaradi posledic na zdravstvenem in drugih področjih. Po podatkih Nacionalne raziskave o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih so ženske, ki doživljajo nasilje, v povprečju manj zdrave. Večkrat doživljajo stres, motnje prehranjevanja, spanja, strah, depresivnost in pogosteje mislijo na samomor. Hujše posledice so še smrt, trajna invalidnost, osamitev, ipd. Temu pritrjuje tudi Društvo za Združene narode za Slovenijo , ki dodaja, da se zaradi tega zmanjša tudi možnost sodelovanja žensk v javnem življenju, nasilje pa škoduje tudi njihovim družinam ter celotni skupnosti. Ker je po mnenju viktimologov mogoče na podlagi viktimoloških spoznanj o ženski kot žrtvi, o njenih bioloških, psiholoških in socialnih značilnostih, oblikah nasilja nad njo in dejavnikih kriminalne viktimizacije razviti bolj uspešen sistem ukrepov, zlasti preventivnih, za zmanjšanje oz. odpravo nasilja nad žensko, sem sklenila v svoji diplomski nalogi predstaviti viktimološka spoznanja o ženskah kot žrtvah kriminalnih dejanj, opredeliti viktimizacijo ženske, zlasti pa ugotoviti vlogo ženske - žrtve pri kriminalnem dejanju, podrobneje opredeliti nasilje nad žensko v družini, spolno nasilje nad žensko, trgovino z ljudmi in premoženjske delikte nad žensko ter predstaviti zaščito žensk v Sloveniji. Predmet proučevanja v diplomski nalogi je odrasla ženska, posvetila sem se tudi primerjavi viktimizacije mladega dekleta in starejše ženske. Proučevala sem spoznanja viktimologije v ožjem smislu, tj. viktimologije, ki se ukvarja s proučevanjem neposrednih žrtev kriminalnih dejanj. Osredotočila sem se samo na tista deviantna dejanja nad žrtvijo, ki so hkrati tudi kazniva. Pri navajanju podatkov sem se zanašala na uradne statistične podatke, na pridobljene statistične podatke policije v obdobju 2010-2014 in na podatke že narejenih raziskav slovenskih in tujih raziskovalcev. V diplomski nalogi sem postavila dve hipotezi. Za hipotezo 1, ki pravi, da viktimizacija žensk največkrat ni naključen pojav, sem ugotovila, da absolutno drži, kar potrjujejo tudi vse raziskave, vključno z mojo na podlagi policijskih statističnih podatkov. Pri hipotezi 2, ki pravi, da ukrepi institucionalnih in neinstitucionalnih organov upoštevajo spoznanja viktimološke znanosti o nasilju nad ženskami, se nisem mogla toliko zanašati na raziskave in statistične podatke, pač pa bolj na pregled mednarodne in nacionalne zakonodaje, preprečevalnih ukrepov na vseh ravneh, na mnenja priznanih viktimologov, ki pravijo, da »se novejša prizadevanja kažejo v skrbi za žrtve, v pomoči strokovnjakov in pomembni vlogi organizacij in društev za pomoč žrtvam« , na trud organov pomoči za pridobivanjem znanja in skupnim delovanjem ter na uvajanje viktimologije na visokošolskem, univerzitetnem in magistrskem nivoju. Zato menim, da hipoteza deloma drži, saj zlasti z uvajanjem viktimologije v izobraževalne programe policistov, kriminalistov in pravnikov, »vzgajamo« takšne uslužbence, ki bodo razumeli žrtev, vpliv njenih osebnostnih lastnosti na kaznivo dejanje in pomen njene interakcije s storilcem ter ki ne bodo krivili žrtev zaradi njenega obnašanja za lastno viktimizacijo. To še posebej velja za posilstvo in drugo spolno nasilje , kjer še zmeraj velikokrat veljajo družbeni predsodki.
Ključne besede: viktimologija, viktimizacija, viktimizacija žensk, nasilje nad ženskami, zaščita žensk
Objavljeno: 20.05.2016; Ogledov: 1193; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
Posilstvo - viktimološki pogled : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Iris Španinger, 2014, diplomsko delo

Opis: V svetu je bilo posilstvo že od nekdaj »tabu« tema, o kateri se ni nikoli govorilo na glas. Z leti se je to začelo spreminjati, saj so žrtve pričele posilstva prijavljati policiji. Tako se je z leti začelo vedno bolj govoriti o posilstvih in ljudje hoteli ali ne, so se morali sprijazniti, da so posilstva že dolgo let med nami. Danes imamo na tem področju napisanih, kar nekaj knjig in strokovnih člankov, opravljene pa so bile tudi raziskave. Največ posilstev se zgodi v krogu znancev, zelo malo je takšnih, ki se zgodijo med neznanci. Kontrola in moč sta dejavnika, ki ženeta storilca. Posiljevalca ne moremo prepoznati, saj so to običajno čisto običajni ljudje, ki živijo normalno življenje. V Kazenskem zakoniku (KZ-1-UPB2) imamo pod 170. členom opredeljeno kaznivo dejanje posilstva. O posilstvih obstaja veliko različnih mitov, ki pa ne držijo, kajti resnica je zelo drugačna. Poznamo tudi dejavnike tveganja za posilstvo. Ravno dejavniki, pa so tisti, ki nam nekoliko pomagajo razumeti, zakaj pride do posilstev. Razlogov za neprijavljanje posilstev je veliko, vendar pa je od vsake žrtve posebej odvisno kateri bo tisti, ki bo prevladoval, da ne bo prijavila kaznivega dejanja. Seveda je lahko teh dejavnikov več. Žrtev se po storjenem posilstvu sooča sama s seboj in s kruto resnico, da je bila posiljena. V njej se preplavljajo različni občutki in v takšnih trenutkih je psihična stiska največji spremljevalec vsake žrtve. Od vsake žrtve pa je odvisno kako si bo pomagala v tej stiski. Za žrtev je zraven posilstva najtežje nekomu povedati, kaj se ji je zgodilo. Kajti glede na to, da v družbi oziroma med ljudmi velja prepričanje, da je vsaka posiljena oziroma zlorabljena ženska, sama kriva za dejanje, ki se ji je zgodilo, bo žrtev zelo premislila, če se bo komu zaupala. Ljudje se premalo zavedajo, da se to lahko zgodi tudi njim, kajti nihče ni varen pred posiljevalci. Posilstvo je prisiljen, nezaželen spolni odnos, ki v žrtvi pusti življenjske posledice in to je dogodek, ki jo je zaznamoval v vseh pogledih, tako v fizičnem, še najbolj pa na psihičnem področju.
Ključne besede: spolne zlorabe, posilstvo, žrtve, pomoč žrtvam, viktimologija, sekundarna viktimizacija, diplomske naloge
Objavljeno: 18.06.2014; Ogledov: 1866; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (543,27 KB)

7.
Preprečevanje kriminalitete nad starejšimi : samozaščitno vedenje
Maja Nikolić, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena problematika preprečevanja kriminalitete nad starejšimi. V uvodnem delu smo opredelili nekatere temeljne pojme. Pojem starosti je težko definirati, saj starostnike navadno določa aktualna družba. Večinoma se za starostnike smatra ljudi nad 65-im letom starosti ali pa se ta meja določa z upokojitvijo. Za lažje razumevanje kriminalitete nad starejšimi pa je potrebno poznati tudi njihove značilnosti. Možnosti, da postane starostnik žrtev kaznivega dejanja, so velike predvsem zaradi fizičnih in psihičnih sprememb staranja. Osrednji del magistrske naloge se osredotoča na različne vrste kriminalitete nad starejšimi. Starejši ljudje so lahko žrtve s strani družinskih članov, prijateljev ali skrbnikov v različnih institucijah za starejše, prav tako pa so lahko žrtve različnih kaznivih dejanj s strani tujcev. V nalogi se dotaknemo tudi razširjenosti kriminalitete nad starejšimi v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah ter preventivnih ukrepov za preprečevanje le-te. V Sloveniji je za namene preprečevanja kriminalitete nad starejšimi, policija pripravila projekt »Ne pozabite na varnost«, v okviru katerega obiskuje domove za starejše občane in tudi posameznike ter jim svetuje v zvezi z varnostjo in samozaščitnimi ukrepi. V povezavi s preventivnimi ukrepi se dotaknemo tudi drugih evropskih držav, saj nas je zanimalo, kako se s to problematiko soočajo v tujini. V zadnjem delu magistrske naloge je predstavljena raziskava med starejšimi v Sloveniji, s pomočjo katere smo ugotavljali poznavanje samozaščitnih ukrepov in morebitne razlike med starostnimi skupinami pri samozaščitnem vedenju. Raziskava je pokazala, da se mlajša in starejša starostna skupina vedeta visoko samozaščitno, razlike med skupinama v samozaščitnem vedenju pa so majhne. Največ razlik med skupinama se je pokazalo pri samozaščitnem vedenju glede obnašanja na domu in ravnanja ob obisku neznancev. Na podlagi dobljenih rezultatov smo oblikovali predloge in priporočila za uspešno preprečevanje kriminalitete nad starejšimi in izboljšanje trenutnega stanja.
Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, starejši, starostniki, žrtve, samozaščitno vedenje, viktimologija, viktimizacija, magistrska dela
Objavljeno: 11.02.2014; Ogledov: 1634; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (841,37 KB)

8.
Prvi pristop do žrtev kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Erik Dietz, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava prvi pristop uradnih oseb (kriminalistov, policistov, preiskovalcev) do žrtev kaznivih dejanj. Ugotovljeno je, da je pravilni prvi pristop ključen za nadaljnjo uspešno preiskavo kaznivega dejanja in za učinkovito okrevanje žrtev ter njihovo soočanje s travmami, ki jih dejanje povzroči. Nepravilni pristop žrtvam oteži ali celo onemogoči okrevanje. V diplomskem delu je predstavljena problematika pripisovanja krivde žrtvam, ki je med organi kazenskega pregona resen problem. V nadaljevanju so opredeljene osnovne potrebe, ki jih imajo osebe po tem, ko postanejo žrtve kaznivega dejanja. Zaradi drugačnih potreb določenih vrst žrtev so posebej obravnavane ranljive skupine žrtev kaznivih dejanj. V to skupino spadajo otroci in starejši, ki postanejo žrtve, žrtve z Alzheimerjevo boleznijo, žrtve z avtizmom, žrtve z duševno boleznijo, mentalno ovirane žrtve, slepe in slabovidne žrtve, gluhe in naglušne žrtve, žrtve z gibalno oviro in priseljenci, ki postanejo žrtve kaznivih dejanj. Posebno pozornost pa potrebujejo tudi žrtve določenih tipov kaznivih dejanj, saj so v nekaterih primerih posledice nepravilnega pristopa lahko za žrtve uničujoče. Med te tipe spadajo spolni zločini, družinsko nasilje, prometne nesreče, povzročene zaradi alkohola, trgovina z ljudmi, množično nasilje in umor, kjer so žrtve svojci umorjenega. Zadnji del naloge je namenjen pregledu pomoči žrtvam kaznivih dejanj. Posebej so predstavljene državne institucije in nevladne organizacije. Slednjim teorija pripisuje velik pomen, saj žrtvam državne institucije ne nudijo celostne in učinkovite pomoči.
Ključne besede: kazniva dejanja, žrtve, pomoč žrtvam, viktimologija, nevladne organizacije, diplomske naloge
Objavljeno: 04.12.2013; Ogledov: 1536; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (672,19 KB)

9.
Viktimologija in policijska dejavnost : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Janja Denžič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo viktimologijo in policijsko dejavnost, ki sta zelo široki družboslovni področji, zato predstavljamo le nekatere njune bistvene značilnosti in izhajamo iz obema skupnemu predmetu preučevanja, in sicer iz žrtve. V središču pozornosti viktimologije je žrtev, ki je pogostokrat predmet kontroverznosti in polemik. Nekateri pod ta pojem uvrščajo samo žrtve kaznivih dejanj, medtem ko drugi sem prištevajo še žrtve nesreč ali nezgod in naravnih katastrof. Posledično se viktimološka znanstvena disciplina deli na dve ravni, in sicer na kriminalistično in občo oz. splošno. Osnovni cilj viktimologije, ki ga viktimologija uresničuje s svojimi številnimi nalogami, je preiskovanje vzrokov kriminalitete z vidika žrtev, njen namen pa je preprečevati in zatirati kriminaliteto. Viktimologija je tako teoretična kot tudi aplikativna oz. praktična znanost. Njena spoznanja imajo torej praktično vrednost in so uporabna zlasti v policijski dejavnosti, ki jo danes izvajajo številne organizacije. Dominantno vlogo ima še vedno javna oz. državna policija, na katero se lahko žrtve kaznivih dejanj obrnejo 24 ur na dan, vse dni v tednu. Policisti in policistke, ki z žrtvami navežejo prvi stik, pa morajo biti za takšno delo ustrezno usposobljeni, saj je, v veliki meri, žrtvina nadaljnja pripravljenost za sodelovanje s sistemom kazenskega pravosodja odvisna prav od kakovosti vzpostavljenega prvega stika. Na začetku diplomskega dela so predstavljeni pojem viktimologija ter njen nastanek, obdobja in predmet preučevanja. Opredeljeni so tudi njene naloge in cilji ter vsa ostala področja, kot so tipologija žrtev, viktimogena preddispozicija in viktimizacija (vključno z njenimi oblikami in posledicami). V osrednjem delu diplomskega dela obravnavamo policijsko dejavnost, s poudarkom na javni oz. državni policiji, nadaljujemo s policijo in z opisom dela z žrtvami kaznivih dejanj ter zaključimo z verifikacijo hipotez.
Ključne besede: viktimologija, žrtve, viktimizacija, policijska dejavnost, preprečevanje kriminalitete, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 2680; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (599,76 KB)

10.
Vpliv viktimiziranosti na izoblikovanje stališč : magistrsko delo
Katja Strajnar, 2013, magistrsko delo

Opis: Povzetek Nasilje je razširjen pojav, ki se pojavlja v različnih oblikah. Lahko gre za ponavljajoče, enkratno ali dalj časa trajajoče dejanje, stanje, ki nam povzroči neprijetna čustva. Ženske, otroci, ki doživijo nasilje, so velikokrat prepuščeni sami sebi, brez ustrezne zaščite, pomoči ter podpore. Žrtve je potrebno zaščititi, podpreti, saj ni hujšega, kot da te po storjenem dejanju, napadu rani tudi sistem. Poraja se mi vprašanje, kdo je torej tisti, ki bi moral opozoriti na nasilje. Kako je mogoče spregledati te znake? Verjamem, da se je težko soočiti s takimi težavami. Bolečina, modrica izgine, prizadeto čustvo, ponos ali prepričanje pa je mnogo težje pozdraviti. Pri vsem tem je potrebna posebna pazljivost. Prehitevanje zaradi nepoučenosti in neseznanjenosti z določenim primerom lahko privede do etiketiranja, ki se ga oseba, družina le s težavo otrese in lahko spremlja osebo še dolgo časa. Pomemben korak pri preprečevanju nasilja je odkrivanje le tega. Pomembna je ozaveščenost in izurjenost ljudi, ki so dolžni prijavljati oblike nasilja. Ko se sum pojavi, pa morajo odgovorne institucije stopiti skupaj in ukrepati. Vsaka sprememba zahteva svoj čas in sprejetje v družbi. Potrebno je pomagati žrtvi ne le pri prebolevanju krute izkušnje, temveč predvsem pri nadaljevanju čim bolj kvalitetnega življenja v prihodnosti. Potrebno je sodelovanje in ukrepanje ustreznih organov, saj bo le tako prihajalo do ustreznih ukrepanj in odločitev. Skupaj morajo poslati primerno sporočilo družbi, žrtvam in storilcem kaznivega dejanja. Policija je tisti organ, ki pride v stik z žrtvijo prva, zato je izrednega pomena, da z žrtvijo v dani situaciji »pravilno« ravna. Miti so zelo razširjeni in zakoreninjeni v družbi, kar predstavlja problem pri zagotavljanju ustrezne obravnave žrtve. Predsodkov ne smemo pomešati z dejanskim vedenjem. Vsi ljudje imamo predsodke, vendar to še ne pomeni, da bomo vsi ravnali sovražno, diskriminatorno ali nasilno v odnosu do drugih ljudi. Predsodki po naravi delujejo mimo zavestnega nadzora. Na predsodke vplivajo različni dejavniki, in sicer: frustriranost, ekonomski dejavniki, politični dejavniki, družina, vrstniki, osebnostne izkušnje, znanje, informiranost.
Ključne besede: viktimologija, žrtve, viktimiziranost, stališča, magistrska dela
Objavljeno: 24.10.2013; Ogledov: 1034; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (4,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici