Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Nasilje nad ženskami je po raziskavah in statističnih podatkih (tako domačih kot mednarodnih) pereč problem, ne samo zaradi trpljenja, ki ga žrtve doživljajo, temveč tudi zaradi posledic na zdravstvenem in drugih področjih. Po podatkih Nacionalne raziskave o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih so ženske, ki doživljajo nasilje, v povprečju manj zdrave. Večkrat doživljajo stres, motnje prehranjevanja, spanja, strah, depresivnost in pogosteje mislijo na samomor. Hujše posledice so še smrt, trajna invalidnost, osamitev, ipd. Temu pritrjuje tudi Društvo za Združene narode za Slovenijo , ki dodaja, da se zaradi tega zmanjša tudi možnost sodelovanja žensk v javnem življenju, nasilje pa škoduje tudi njihovim družinam ter celotni skupnosti. Ker je po mnenju viktimologov mogoče na podlagi viktimoloških spoznanj o ženski kot žrtvi, o njenih bioloških, psiholoških in socialnih značilnostih, oblikah nasilja nad njo in dejavnikih kriminalne viktimizacije razviti bolj uspešen sistem ukrepov, zlasti preventivnih, za zmanjšanje oz. odpravo nasilja nad žensko, sem sklenila v svoji diplomski nalogi predstaviti viktimološka spoznanja o ženskah kot žrtvah kriminalnih dejanj, opredeliti viktimizacijo ženske, zlasti pa ugotoviti vlogo ženske - žrtve pri kriminalnem dejanju, podrobneje opredeliti nasilje nad žensko v družini, spolno nasilje nad žensko, trgovino z ljudmi in premoženjske delikte nad žensko ter predstaviti zaščito žensk v Sloveniji. Predmet proučevanja v diplomski nalogi je odrasla ženska, posvetila sem se tudi primerjavi viktimizacije mladega dekleta in starejše ženske. Proučevala sem spoznanja viktimologije v ožjem smislu, tj. viktimologije, ki se ukvarja s proučevanjem neposrednih žrtev kriminalnih dejanj. Osredotočila sem se samo na tista deviantna dejanja nad žrtvijo, ki so hkrati tudi kazniva. Pri navajanju podatkov sem se zanašala na uradne statistične podatke, na pridobljene statistične podatke policije v obdobju 2010-2014 in na podatke že narejenih raziskav slovenskih in tujih raziskovalcev. V diplomski nalogi sem postavila dve hipotezi. Za hipotezo 1, ki pravi, da viktimizacija žensk največkrat ni naključen pojav, sem ugotovila, da absolutno drži, kar potrjujejo tudi vse raziskave, vključno z mojo na podlagi policijskih statističnih podatkov. Pri hipotezi 2, ki pravi, da ukrepi institucionalnih in neinstitucionalnih organov upoštevajo spoznanja viktimološke znanosti o nasilju nad ženskami, se nisem mogla toliko zanašati na raziskave in statistične podatke, pač pa bolj na pregled mednarodne in nacionalne zakonodaje, preprečevalnih ukrepov na vseh ravneh, na mnenja priznanih viktimologov, ki pravijo, da »se novejša prizadevanja kažejo v skrbi za žrtve, v pomoči strokovnjakov in pomembni vlogi organizacij in društev za pomoč žrtvam« , na trud organov pomoči za pridobivanjem znanja in skupnim delovanjem ter na uvajanje viktimologije na visokošolskem, univerzitetnem in magistrskem nivoju. Zato menim, da hipoteza deloma drži, saj zlasti z uvajanjem viktimologije v izobraževalne programe policistov, kriminalistov in pravnikov, »vzgajamo« takšne uslužbence, ki bodo razumeli žrtev, vpliv njenih osebnostnih lastnosti na kaznivo dejanje in pomen njene interakcije s storilcem ter ki ne bodo krivili žrtev zaradi njenega obnašanja za lastno viktimizacijo. To še posebej velja za posilstvo in drugo spolno nasilje , kjer še zmeraj velikokrat veljajo družbeni predsodki.
Ključne besede: viktimologija, viktimizacija, viktimizacija žensk, nasilje nad ženskami, zaščita žensk
Objavljeno v DKUM: 20.05.2016; Ogledov: 2250; Prenosov: 195
Celotno besedilo (1,05 MB)