1. Glasba, glasbenoizobraževalne institucije in (skrita) viktimizacija : magistrsko deloBarbara Potočnik, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je bila obravnavana prisotnost zlorab in neprimernega vedenja v glasbenoizobraževalnih institucijah. Raziskava se je osredotočila na izkušnje posameznikov, ki so se v teh ustanovah izobraževali ali pa se še izobražujejo, in na vprašanja, kako pogosto se dogajajo primeri zlorabe, kdo jih doživlja ter kako nanje reagirajo. Poudarek je bil tudi na tem, kako takšne situacije vplivajo na posameznika in kakšna je vloga institucij pri odzivanju na prijave. V teoretičnem delu so bile predstavljene značilnosti glasbene vzgoje, kjer je odnos med učiteljem in učencem pogosto zelo oseben, dolgoročen in močno odvisen od zaupanja. Takšna razmerja lahko omogočijo kakovosten umetniški razvoj, hkrati pa pomenijo tudi večjo možnost, da pride do manipulacije, pritiska ali neprimernega vedenja. V raziskavi je sodelovalo 91 posameznikov z različnimi izkušnjami v glasbenem izobraževanju. Skoraj 41 % jih je poročalo, da so bili žrtev ali priča zlorabam. Največ tovrstnih primerov je bilo zaznanih na srednji stopnji glasbenega izobraževanja. Le dve osebi sta podali prijavo. Odzivi institucij so bili pogosto ocenjeni kot pomanjkljivi. Rezultati kažejo, da je prijavljanje redko, predvsem zaradi strahu, nezaupanja in občutka, da se ne bo nič spremenilo. Zato se v zaključku naloge poudarja nujnost sistemskih sprememb: uvedba jasnih postopkov, usposabljanje pedagoškega kadra in ustvarjanje okolja, kjer bo mogoče o zlorabah govoriti varno in brez posledic.
Ključne besede: viktimizacija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (779,85 KB) |
2. Komuniciranje z žrtvami družinskega nasilja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostŠpela Planinšek, 2025, diplomsko delo Opis: Besedilo obravnava problematiko družinskega nasilja v Sloveniji in drugod po svetu, tudi s poudarkom na večkratni viktimizaciji žrtev – sprva s strani storilca, nato pa še zaradi pomanjkljive podpore institucij. Policija, zdravstveni delavci in druge strokovne službe pogosto nimajo dovolj znanja za ustrezno prepoznavanje in obravnavo nasilja, medtem ko dolgotrajni pravni postopki in senzacionalistično medijsko poročanje lahko dodatno poglobijo stisko žrtev. Prostovoljci, ki imajo pomembno vlogo pri nudenju pomoči, pogosto niso dovolj sistematično usposobljeni, kar vpliva na kakovost podpore. Namen raziskave je izpostaviti pomen ustreznega usposabljanja prostovoljcev in zaposlenih v kriznih centrih ter raziskati komunikacijske pristope pri prvem stiku z žrtvami, saj neprimerna komunikacija lahko vodi do sekundarne viktimizacije. Raziskava naslavlja tudi vlogo digitalne komunikacije, ki se sicer povečuje, a ne prinaša nujno občutka varnosti in slišanosti. Ključni cilji so analiza zaznanih komunikacijskih kompetenc zaposlenih in prostovoljcev, oblikovanje predlogov za izboljšanje usposabljanj ter prilagoditev pristopov glede na različne oblike družinskega nasilja. Poudarjena je potreba po tesnejšem sodelovanju institucij, zmanšanju tolerance do nasilja ter oblikovanju smernic, ki bodo prispevale k večjemu zaupanju žrtev in učinkovitejši zaščiti pred nasiljem.
Ključne besede: policijsko delo, viktimizacija, komuniciranje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,11 MB) |
3. Mere vrstniških nominacij : sociometrične mere in nasiljeTanja Špes, Rene Markovič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Vrstniški odnosi so za učence osrednjega pomena. Socialno sprejetost učencev najpogosteje merimo s sociometrično preizkušnjo, s katero ugotavljamo socialni položaj učenca v oddelku in odnose v skupini. Na podlagi rezultatov sociometrične preizkušnje lahko učence razdelimo v skupine priljubljenih, prezrtih, povprečnih, zavrnjenih in kontroverznih učencev. V našem prispevku nas je zanimalo, ali se sociometrične skupine razlikujejo v izvajanju in doživljanju telesnega, besednega in odnosnega nasilja. Za preverjanje razlik med skupinami smo uporabili multivariatno analizo variance. Ugotovili smo, da v vseh merjenjih med skupinami obstajajo statistično značilne razlike, in sicer na splošno je skupina kontroverznih učencev pogosteje izvajala vse oblike nasilja v primerjavi z drugimi skupinami. Skupina zavrnjenih učencev je poročala o najpogostejšem doživljanju besedne in odnosne viktimizacije, o telesni, besedni in odnosni viktimizaciji pa je pogosto poročala tudi skupina kontroverznih učencev.
Ključne besede: vrstniške nominacije, sociometrični položaj, sociometrična preizkušnja, nasilje, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 22.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (472,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Opisne značilnosti medvrstniškega nasilja in sorodnih konstruktov v različnih točkah merjenja : preliminarni rezultati raziskaveMarina Horvat, Saša Zorjan, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Medvrstniško nasilje in viktimizacija sta kompleksna pojava, povezana z različnimi dejavniki in pojavnimi oblikami. V pričujoči raziskavi smo proučevali nekatere izmed teh dejavnikov v vzdolžni raziskavi s tremi točkami merjenja v enem šolskem letu. Namen tega prispevka je na kratko orisati uporabljen raziskovalni načrt in predstaviti osnovne opisne značilnosti merjenih konstruktov, s poudarkom na različnih oblikah nasilja in viktimizacije. Preliminarni rezultati za vsako točko merjenja kažejo, da je lahko velik delež variabilnosti v pojavnosti samoporočanega nasilja in viktimizacije mogoče pripisati individualnim razlikam. Med posameznimi točkami merjenja (začetek in konec šolskega dela) je zaznati manjši porast samoporočanega nasilja in viktimizacije, vendar ta porast ni zelo izrazit. To lahko delno pojasnimo z velikostjo vzorca, kar pa ne izključuje razlik na ravni posameznikov ali razredov skozi čas.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, viktimizacija, večnivojsko modeliranje, vzdolžne študije, opisne statistike
Objavljeno v DKUM: 21.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (526,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Agresivno vedenje pri igranju spletnih videoiger: izkušnje igralcev v Sloveniji in mehanizmi preprečevanja viktimizacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMarko Bokani, 2025, diplomsko delo Opis: Agresivno vedenje v spletnih videoigrah je vse pogostejša raziskovalna tema zaradi potencialno negativnega vpliva na igralce in njihovo igralno okolje. Agresivno vedenje pri igranju spletnih videoiger lahko povezujemo z viktimizacijo, slabimi igralnimi izkušnjami in dolgoročnimi psihološkimi posledicami pri žrtvah. Diplomsko delo se je osredotočilo na razumevanje pojavnosti agresivnega vedenja v spletnih videoigrah v Sloveniji. Poudarek je na izkušnjah igralcev spletnih videoiger, dejavnikih, ki jih lahko povezujemo z agresivnim vedenjem in viktimizacijo, ter mehanizmih za preprečevanje ali zmanjševanje agresivnega vedenja. Izvedena je bila kvalitativna empirična raziskava z metodo strukturiranega intervjuja med igralci strateških in akcijskih spletnih videoiger v Sloveniji. Rezultati kažejo, da je verbalno nasilje najpogostejša oblika agresivnega vedenja med igralci spletnih videoiger, sledijo sabotaža, goljufanje in najmanj pogosto fizično nasilje. Po mnenju intervjuvancev med ključne dejavnike, ki so povezani z agresivnim vedenjem, sodijo tekmovalnost, frustracije in pomanjkanje komunikacije med igralci. Sistemi za prijavljanje neprimernega vedenja in kaznovanje agresivnega vedenja so ključni mehanizmi za zmanjševanje agresivnega vedenja. Rezultati raziskave dajejo vpogled v izkušnje igralcev in izpostavljajo pomen ustvarjanja varnega ter prijaznega igralnega okolja. Poleg tega prispevajo k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki jih lahko povezujemo z odklonskostjo v spletnih videoigrah in jih lahko upoštevamo pri razvoju učinkovitih strategij za preprečevanje agresivnega vedenja v spletnih videoigrah.
Ključne besede: spletne videoigre, agresivno vedenje, viktimizacija, igralci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,19 MB) |
6. Pozitivni razvoj mladih in medvrstniško nasilje v obdobju prehoda iz osnovne v srednjo šolo: spremljanje in podpora med šolskim letom : spremljanje in podpora med šolskim letomTina Pivec, 2024, doktorska disertacija Opis: Pozitivni razvoj mladih je rezultat vzajemnega odnosa med mladostnico_kom (njegovimi oz. njenimi notranji viri) ter zaznano oporo v različnih kontekstih (zunanji viri). Teoretsko disertacija sloni na teoriji pozitivnega razvoja mladih, ki opredeljuje kazalnike pozitivnega razvoja mladih (kompetentnost, samozavest, karakter, skrb in povezanost), ter na teoriji razvojnih virov, ki poudarja vlogo zunanjih (podpora, opolnomočenje, meje, pričakovanja) in notranjih virov (zavezanost učenju, pozitivne vrednote, pozitivna identiteta). Cilji doktorske disertacije so bili preučiti razvojne poti razvojnih virov in kazalnikov pozitivnega razvoja mladih glede na spol in izobraževalno raven ter prvič v mednarodnem okolju raziskati vzdolžno povezavo med njimi, identificirati homogene skupine mladih glede na kazalnike pozitivnega razvoja in razlike med njimi v izvajanju ter doživljanju medvrstniškega nasilja ter razviti in preizkusiti intervencijo za spodbujanje pozitivnega razvoja mladih ter oceniti njen učinek na kazalnike pozitivnega razvoja in pojavnost medvrstniškega nasilja. Doktorska disertacija zajema tri raziskave, pri čemer sta prvi dve potekali vzdolžno, tretja pa eksperimentalno. Vzorec vključuje učence_ke devetih razredov osnovnih šol in dijake_inje prvega letnika srednjih šol. Rezultati prve raziskave so pokazali upad ali stabilnost razvojnih virov in kazalnikov pozitivnega razvoja med šolskim letom ter pomembne učinke spola in izobraževalne ravni. Odnos med razvojnimi viri in kazalniki pozitivnega razvoja mladih je bil pozitiven, vendar so predvsem mladi z višjimi zunanjimi viri poročali o višjih kazalnikih pozitivnega razvoja mladih. Druga raziskava je prepoznala štiri različne profile glede na kazalnike pozitivnega razvoja od začetka do sredine šolskega leta: Višji pozitivni razvoj mladih, Karakter-skrb, Kompetentnost-samozavest in Nižji pozitivni razvoj mladih. Skozi šolsko leto sta bila glede na članstvo in povprečne vrednosti kazalnikov pozitivnega razvoja mladih stabilna le profila Višji pozitivni razvoj mladih in Karakter-skrb. Profil Višji pozitivni razvoj mladih je bil v najmanjši meri vključen v medvrstniško nasilje, profil Karakter-skrb je večinoma doživljal nasilje, profil Kompetentnost-samozavest je večinoma izvajal nasilje, medtem ko je profil Nižji pozitivni razvoj mladih enkrat poročal o višjem izvajanju nasilja, drugič pa o doživljanju nasilja. V tretji raziskavi se je pokazal pomemben učinek pri določenih skupinah dijakov_inj 1. letnikov, predvsem pri gimnazijskem in poklicnem izobraževanju, kjer so v primerjavi s kontrolno skupino poročali o višji povezanosti. Na ravni posameznic_kov so: dijaki_nje strokovnega in poklicnega izobraževanja po intervenciji poročali o upadu samozavesti; dijaki_nje gimnazijskega izobraževanja so po intervenciji poročali o manj pogostem izvajanju in doživljanju posameznih oblik nasilja; dijaki_nje nižjega poklicnega izobraževanja pa so po intervenciji poročali o več izvajanja spletnega nasilja. Pri eksperimentalni skupini gimnazijskega izobraževanja je v primerjavi s kontrolno skupino prišlo do upada izvajanja odnosnega nasilja. Pri eksperimentalni skupini poklicnega izobraževanja pa se je v primerjavi s kontrolno skupino zvišalo izvajanje in doživljanje odnosnega nasilja. Ugotovitve raziskav dajejo vpogled v kompleksnost dinamike vzajemnega odnosa med mladostnikom_co in konteksti v obdobju izrazitih kontekstualnih vplivov, pri čemer odstirajo predvsem vlogo podpore različnih mikrosistemov pri spodbujanju pozitivnega razvoja mladih in preprečevanju medvrstniškega nasilja ter viktimizacije.
Ključne besede: pozitivni razvoj mladih, razvojni viri, kazalniki pozitivnega razvoja mladih, medvrstniško nasilje, medvrstniška viktimizacija, obdobje prehoda iz osnovne v srednjo šolo, kontekstualizirana intervencija
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 113
Celotno besedilo (4,67 MB) |
7. Pojavne oblike medvrstniškega nasilja in viktimizacije pri mladostnikih : odnosi med njimi in vloga spolaKlavdija Vincetič, 2024, magistrsko delo Opis: Glavni namen pričujočega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v pogostosti izvajanja in doživljanja posameznih oblik nasilja glede na spol. Zanimalo nas je tudi, kakšna je povezanost samoporočanih mer in mer vrstniškega poročanja ter katera od samoporočanih oblik nasilja in viktimizacije se najbolj povezuje z vrstniškim poročanjem. Preverili smo tudi povezanost med nasiljem in viktimizacijo ter povezanost med spletnim in tradicionalnim nasiljem. Analizirali smo podatke, ki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. Naš vzorec je zajemal 6193 udeležencev, starih med 12 in 16 let (M = 13,75; SD = 0,65). Od tega je bilo 3043 fantov (49,1 %) in 3149 deklet (50,8 %), en udeleženec je pri spolu označil drugo. Osmi razred je obiskovalo 3077 učencev (49,7 %), deveti razred pa 3116 učencev (50,3 %). V pričujočem delu smo uporabili slovensko priredbo Vprašalnika medvrstniških odnosov: Nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT;), prirejeno Revidirano verzijo vprašalnika spletnega nasilja (RAPRI-BT) in podatke, pridobljene z vrstniškimi nominacijami, ki so se nanašali na nasilno vedenje in viktimizacijo. Izmed demografskih podatkov smo uporabili podatke o spolu. Rezultati so pokazali, da fantje na splošno pogosteje poročajo o izvajanju in doživljanju medvrstniškega nasilja v primerjavi z dekleti ter so prav tako s strani vrstnikov pogosteje nominirani kot nasilneži in kot žrtve. Ugotovili smo, da fantje pogosteje poročajo o izvajanju telesnega, besednega in odnosnega nasilja ter o besedni in telesni viktimizaciji v primerjavi z dekleti, medtem ko dekleta pogosteje poročajo o odnosni viktimizaciji. Pri pogostosti izvajanja in doživljanja spletnega nasilja ni razlik med spoloma. Ugotovili smo tudi, da se splošna stopnja samoporočanega izvajanja nasilja in vrstniško poročano nasilje zmerno povezujeta. Prav tako se zmerno povezujeta tudi splošna stopnja samoporočane viktimizacije in vrstniško poročane viktimizacije. Nadalje smo ugotovili, da se z vrstniško poročanim nasiljem najmočneje povezuje telesno nasilje, nato besedno nasilje, sledi odnosno nasilje, najšibkeje pa se povezuje spletno nasilje. Z vrstniško poročano viktimizacijo se najmočneje povezuje besedna viktimizacija, sledi odnosna viktimizacija, nato telesna viktimizacija, najšibkeje pa se povezuje spletna viktimizacija. Splošni stopnji samoporočanega izvajanja nasilja in samoporočane viktimizacije se zmerno povezujeta, stopnji vrstniško poročanega nasilja in vrstniško poročane viktimizacije pa nizko. Stopnji telesnega nasilja in telesne viktimizacije se zmerno povezujeta, prav tako se zmerno povezujeta stopnji besednega nasilja in besedne viktimizacije, stopnji odnosnega nasilja in odnosne viktimizacije kot tudi stopnji spletnega nasilja in spletne viktimizacije. Tradicionalno in spletno nasilje se zmerno povezujeta, prav tako tudi tradicionalna in spletna viktimizacija.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, viktimizacija, spol, vrstniško poročanje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 76
Celotno besedilo (924,51 KB) |
8. Preprečevanje sekundarne viktimizacije pri žrtvah nasilja v intimnem partnerskem odnosu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostSara Češka, 2024, diplomsko delo Opis: Nasilje, ki se je začelo s pojavom prvih ljudstev in je neločljiv spremljevalec zgodovine človeštva, vse prevečkrat ostaja spregledano, celo tolerirano. Pojavlja se v vseh družbah, neodvisno od narodnosti, spola, starosti ali etične pripadnosti članov. Pogosto najde svoje mesto tudi tam, kjer naj bi se posamezniki počutili najbolj varno in sprejeto – znotraj družine oziroma intimne partnerske zveze. In prav ta vrsta nasilja, ki se dogaja za štirimi stenami, najpogosteje ostaja nevidna in neprijavljena. Nasilje v intimnih partnerskih zvezah se pojavlja v različnih oblikah – fizično, psihično, spolno in ekonomsko, žrtve nasilja pa so najpogosteje ženske, in sicer v kar 90–97 %. Pomembno se je zavedati, da se nasilje ne pojavlja zgolj v »problematičnih« družinah, pač pa žrtev nasilja s strani zakonskega oziroma zunajzakonskega partnerja lahko postane katerakoli ženska. Pri tovrstnem nasilju običajno ne gre za enkratno kaznivo dejanje, temveč za skupek ponavljajočih se dejanj z elementi nasilja, ki sčasoma postajajo vse intenzivnejša in pogostejša. Kljub temu žrtve nasilnega partnerja pogosto ne prijavijo iz različnih razlogov. Eden izmed njih je tudi strah pred sekundarno viktimizacijo – strah, da bodo osramočene in da ne bodo dobile ustrezne podpore in pomoči s strani pristojnih institucij. Z namenom zmanjševanja sekundarne viktimizacije so bili sprejeti številni ukrepi, tako na ravni Evropske unije kot tudi (po priporočilih in direktivah slednje) na državni ravni. Republika Slovenija posebno pozornost namenja zagotavljanju ustreznih izobraževanj in usposabljanj za vse, ki pri svojem delu prihajajo v stik z žrtvami – policija, centri za socialno delo, državno tožilstvo, sodstvo, zdravstveni delavci in drugi. Veliko vlogo imajo tudi številne nevladne organizacije, ki žrtvam v prvi vrsti nudijo zaščito in podporo ter jih informirajo o možnih rešitvah in nadaljnjih postopkih.
Ključne besede: nasilje v intimnem partnerskem odnosu, žrtve, sekundarna viktimizacija, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (657,66 KB) |
9. Stigmatizacija kot razlog za neprijavo nasilja v družini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaša Sedej, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi se osredotočamo na problematiko nasilja v družini (NVD), ki predstavlja globalno težavo, neodvisno od ekonomskega, družbenega ali kulturnega položaja posameznika. Nasilje se kaže v različnih oblikah, vključno s fizičnim, spolnim in psihičnim nasiljem znotraj družinskih celic ali intimnih odnosov. Poudarek je na vplivu stigmatizacije na žrtvino neprijavo nasilja, saj družbena stigma in predsodki ustvarjajo ozračje strahu, sramu in izolacije, kar žrtve pogosto odvrača od iskanja pomoči in prijavljanja nasilja.
Analizirali smo, kako stereotipi in napačne družbene predstave o žrtvah NVD prispevajo k njihovi izolaciji in pomanjkanju podpore ter kako lahko težava nastane, ko pozornost namenimo le žrtvam, ki so nasilje že prijavile in pozabimo na tiste, ki iz različnih razlogov tega ne storijo. Mnoge žrtve zaradi stigmatizacije in sramu ostanejo tiho in o nasilju ne spregovorijo, kar povzroča resne posledice na njihovo duševno in fizično zdravje.
V nalogi predlagamo strategije za povečanje stopnje prijav NVD, ki vključujejo izboljšanje izobraževalnih vsebin o NVD za različne starostne skupine, večjo preventivo s strani policije in naključne obiske centrov za socialno delo (CSD) v družinah, da se zazna morebitno nasilje. Poudarjamo pomen ozaveščanja, izobraževanja in podpore skupnosti za zmanjšanje stigmatizacije žrtev NVD. Prav tako izpostavljamo ključno vlogo multidisciplinarnega sodelovanja med pravosodnimi organi, zdravstvenimi ustanovami, CSD, nevladnimi organizacijami in mediji pri zagotavljanju celovite podpore žrtvam.
Cilj naloge je opozoriti na potrebo po razbijanju stigme, ki obdaja žrtve NVD, in izboljšanju sistemov podpore za žrtve, s ciljem spodbujanja prijavljanja nasilja in zagotavljanja učinkovite pomoči žrtvam na njihovi poti okrevanja. Skozi analizo literature in raziskav smo dokazali, da je mogoče z izobraževanjem, ozaveščanjem in podporo ključno prispevati k zmanjšanju incidenc NVD in podpreti žrtve v procesu celjenja fizičnih in duševnih ran in vračanja v normalno življenje.
Ključne besede: nasilje v družini, stigmatizacija, neprijava nasilja, žrtve, sekundarna viktimizacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.04.2024; Ogledov: 341; Prenosov: 149
Celotno besedilo (658,87 KB) |
10. |
