| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Stigmatizacija kot razlog za neprijavo nasilja v družini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Maša Sedej, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se osredotočamo na problematiko nasilja v družini (NVD), ki predstavlja globalno težavo, neodvisno od ekonomskega, družbenega ali kulturnega položaja posameznika. Nasilje se kaže v različnih oblikah, vključno s fizičnim, spolnim in psihičnim nasiljem znotraj družinskih celic ali intimnih odnosov. Poudarek je na vplivu stigmatizacije na žrtvino neprijavo nasilja, saj družbena stigma in predsodki ustvarjajo ozračje strahu, sramu in izolacije, kar žrtve pogosto odvrača od iskanja pomoči in prijavljanja nasilja. Analizirali smo, kako stereotipi in napačne družbene predstave o žrtvah NVD prispevajo k njihovi izolaciji in pomanjkanju podpore ter kako lahko težava nastane, ko pozornost namenimo le žrtvam, ki so nasilje že prijavile in pozabimo na tiste, ki iz različnih razlogov tega ne storijo. Mnoge žrtve zaradi stigmatizacije in sramu ostanejo tiho in o nasilju ne spregovorijo, kar povzroča resne posledice na njihovo duševno in fizično zdravje. V nalogi predlagamo strategije za povečanje stopnje prijav NVD, ki vključujejo izboljšanje izobraževalnih vsebin o NVD za različne starostne skupine, večjo preventivo s strani policije in naključne obiske centrov za socialno delo (CSD) v družinah, da se zazna morebitno nasilje. Poudarjamo pomen ozaveščanja, izobraževanja in podpore skupnosti za zmanjšanje stigmatizacije žrtev NVD. Prav tako izpostavljamo ključno vlogo multidisciplinarnega sodelovanja med pravosodnimi organi, zdravstvenimi ustanovami, CSD, nevladnimi organizacijami in mediji pri zagotavljanju celovite podpore žrtvam. Cilj naloge je opozoriti na potrebo po razbijanju stigme, ki obdaja žrtve NVD, in izboljšanju sistemov podpore za žrtve, s ciljem spodbujanja prijavljanja nasilja in zagotavljanja učinkovite pomoči žrtvam na njihovi poti okrevanja. Skozi analizo literature in raziskav smo dokazali, da je mogoče z izobraževanjem, ozaveščanjem in podporo ključno prispevati k zmanjšanju incidenc NVD in podpreti žrtve v procesu celjenja fizičnih in duševnih ran in vračanja v normalno življenje.  
Ključne besede: nasilje v družini, stigmatizacija, neprijava nasilja, žrtve, sekundarna viktimizacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.04.2024; Ogledov: 268; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (658,87 KB)

2.
Strah pred kriminaliteto in odnos do kaznovanja v kontekstu sodobnih nevarnosti, tveganj in negotovosti
Aleksander Jevšek, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, kazenske sankcije, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 126; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (520,28 KB)

3.
Nevarne čeri sekundarne viktimizacije v policijskih postopkih
Aleksander Jevšek, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijski postopki, viktimizacija, sekundarna viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (350,89 KB)

4.
Spolni nasilneži pogosteje žrtve nasilja v zaporu?
Damijana Žišt, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: zapori, obsojenci, žrtve, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 136; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (259,81 KB)

5.
Refleksija o preprečevanju viktimizacije
Katja Eman, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: viktimizacija, žrtve, oškodovanci, viktimologija
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (188,47 KB)

6.
Obsojenke kot žrtve nasilja v zaporu
Damijana Žišt, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: zapori, nasilje, ženske, obsojenke, viktimizacija, raziskave
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 169; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (217,68 KB)

7.
Etnična raznovrstnost oddelka in vidiki učenčeve etnične pripadnosti kot dejavniki medvrstniškega nasilja : magistrsko delo
Ana Lampret, 2023, magistrsko delo

Opis: Vzgojno-izobraževalne institucije v zadnjih letih beležijo velik porast etnične raznovrstnosti oddelčnih skupnosti. Eden izmed glavnih trendov raziskav s področja naraščajoče etnične raznovrstnosti oddelkov je preučevanje le-teh v povezavi z medvrstniškim nasiljem. Namen pričujočega dela je bil raziskati odnos med z etnično pripadnostjo povezanimi spremenljivkami na ravni učenca in oddelka (tj. etnični status, zaznana različnost tuje etnične skupine, etnična raznovrstnost oddelka) in stopnjo vključenosti učencev v medvrstniško nasilje (tj. viktimizacijo in izvajanje medvrstniškega nasilja) ter ob tem preveriti interakcijske učinke omenjenih spremenljivk z drugimi individualnimi (tj. socialni cilji, učna zavzetost, zaznana opora vrstnikov) in kontekstualnimi dejavniki (tj. moralna nezavzetost oddelka) na vključenost v medvrstniško nasilje. 6391 udeležencev (87,6 % pripadnikov etnične večine) je v prvem delu raziskave rešilo baterijo vprašalnikov, ki je obsegala Vprašalnik medvrstniških odnosov: nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT), Vprašalnik moralne nezavzetosti, Vprašalnik socialnih ciljev, Lestvico zaznane opore vrstnikov in Lestvico učne zavzetosti. 253 udeležencev (88,1 % pripadnikov etnične večine) je v drugem delu raziskave rešilo Vprašalnik zaznane različnosti tujih etničnih skupin. Rezultati večnivojskega modeliranja so pokazali, da predstavlja etnična raznovrstnost oddelka pozitiven napovednik izvajanja medvrstniškega nasilja, kot statistično značilen pa se je pokazal tudi interakcijski učinek etničnega statusa učenca in etnične raznovrstnosti oddelka na izvajanje medvrstniškega nasilja ter interakcijska učinka etnične raznovrstnosti oddelka in moralne nezavzetosti oddelka na vključenost v medvrstniško nasilje. Na vzorcu učencev, pripadnikov tujih etničnih skupin, pa se je kot statistično značilen pokazal tudi interakcijski učinek etnične raznovrstnosti oddelka in zaznane opore vrstnikov. Pričujoča raziskava je ena izmed prvih, ki omenjene spremenljivke preučuje na velikem in reprezentativnem vzorcu ter z vključevanjem številnih individualnih in kontekstualnih dejavnikov upošteva empirično potrjeno kompleksnost odnosov med spremenljivkami. Ugotovitve pričujoče študije podajajo praktične napotke za zmanjševanje vključenosti učencev v medvrstniško nasilje znotraj etnično heterogenih oddelkov ter zmanjševanje viktimizacije učencev, pripadnikov tujih etničnih skupin, znotraj etnično homogenih oddelkov.
Ključne besede: etnična raznovrstnost oddelka, izvajanje medvrstniškega nasilja, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 519; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

8.
Viktimizacija oseb s posebnimi potrebami : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tina Adamič, 2023, diplomsko delo

Opis: Osebe s posebnimi potrebami so zaradi ovir pri iskanju pomoči oziroma prepoznavanju kaznivih dejanj še posebej izpostavljene tveganju za potencialne zlorabe. Skozi zgodovino so bile žrtve neugodnih socialnih razmer, stigmatizacije, zapostavljenosti in zatiranja. Zaradi tovrstne obravnave so lahko nemalokrat prikrajšane za razna izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja, osnovno zdravstveno oskrbo ter polno sodelovanje v vseh življenjskih vidikih, vključno z lastnim odločanjem. Miti in stereotipi, odvisnost od drugih, stopnja invalidnosti, izoliranost od družbe in neseznanjenost z zakonskimi pravicami jih še dodatno spravijo v ranljivejši položaj za psihične ali fizične zlorabe ter zanemarjanje. Kazniva dejanja zoper osebe s posebnimi potrebami nemalokrat ostanejo neprijavljena zaradi strahu pred izpostavljenostjo, izgube oskrbovalca, nezaupanja v policijo, neprepoznavanja situacije kot kaznive ali sramovanja dogodka. Tveganje za viktimizacijo lahko zmanjšamo z usposabljanjem, specializacijo policijskih enot in lažjim dostopom do izvajalcev storitev nevladnih organizacij, ki podpirajo invalide pri njihovem opolnomočenju.
Ključne besede: viktimizacija, osebe s posebnimi potrebami, zloraba, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 663; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (914,29 KB)

9.
Vpliv medijev na strah pred kriminaliteto : diplomsko delo
Špela Geršak, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z raziskovanjem vpliva medijev na strah pred kriminaliteto. Hiter razvoj tehnologije in vedno več digitalnih vsebin, ki nas obkrožajo v našem vsakdanjiku, ima ogromno pozitivnih učinkov, vendar tudi kar nekaj negativnih. Rast nasilja, kriminalitete in z njo povezanega strahu pred kriminaliteto je eden izmed bolj nezaželenih učinkov, povezanih z razvojem medijev. V diplomskem delu bomo predstavili pojme, ki so vezani na kriminaliteto. Opredelili bomo tradicionalne in novodobne medije. Pregledali bomo obstoječo literaturo o vplivu posameznih medijev na strah pred kriminaliteto in viktimizacijo. Del pozornosti bomo posvetili tudi poglavju, v katerem bo predstavljen način dela novinarjev in njihovega poročanja o kriminaliteti. V empiričnem delu bomo na podlagi zbranih podatkov na osnovi ankete ugotovili, kako se slovenska javnost odziva na poročanje (slovenskih) medijev o kriminaliteti.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, množični mediji, vpliv medijev, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 620; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

10.
Spolno nadlegovanje preko spleta : pojavnost in značilnosti viktimizacije med mladimi odraslimi ženskami
Klavdija Klavžer, 2021, diplomsko delo

Opis: Internet in splet uporabnikom ponujata raznorazne možnosti za medosebno interakcijo, socialno povezovanje in sodelovanje, vendar pri tem uporabnikom pretijo tudi nevarnosti povezane s kibernetsko kriminaliteto. Med pogoste grožnje, ki se pojavljajo pri uporabi elektronske komunikacije in spletnih storitev sodijo različne oblike kibernetskega nadlegovanja in spletnega spolnega nadlegovanja, pri čemer je viktimizacija posebej razširjena med mlajšimi uporabniki in ženskami. Pregled literature kaže, da so določeni vidiki povezani z viktimizacijo zaradi spletnega spolnega nadlegovanja pogosto predmet znanstvenih raziskav, medtem ko so dejavniki vezani na vedenja pri uporabi spleta v povezavi s tovrstno viktimizacijo manj raziskani. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pojavnost spletnega spolnega nadlegovanja in proučiti vedenjske dejavnike, ki so potencialno povezani z viktimizacijo. V ta namen smo na osnovi teorije rutinske dejavnosti in teorije življenjskega sloga načrtovali raziskavo in izvedli spletno anketo med mladimi odraslimi ženskami – uporabnicami spleta. V raziskavi je sodelovalo 305 anketirank, rezultati pa so pokazali, da viktimizacija zaradi spletnega spolnega nadlegovanja sicer ni pogosta, vendar pa se kljub temu določene oblike nadlegovanj (kot npr. neželene prošnje ali sporočila s spolno vsebino) pojavljajo bolj pogosto. Izmed različnih vedenjskih dejavnikov sta z viktimizacijo najmočneje povezana samorazkrivanje in število prijateljev na družbenih omrežjih. Ugotovitve prav tako nakazujejo, da so anketiranke dobro ozaveščene o nevarnostih spolnega nadlegovanja na spletu ter da se pred njim znajo dobro zaščititi. Gre za eno izmed redkih raziskav o spletnem spolnem nadlegovanju v povezavi z vedenjskimi dejavniki, ugotovitve pa so uporabne za ozaveščanje na področju kibernetske varnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, kibernetsko nadlegovanje, spolno nadlegovanje, splet, viktimizacija, ženske, vedenjski dejavniki
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 711; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 5.48 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici