| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv medijev na sekundarno viktimizacijo
Megi Ahac, 2021, diplomsko delo

Opis: Viktimizacija je zapleten proces, ki vključuje številne elemente. Primarna viktimizacija je neposredni rezultat kaznivega dejanja, sekundarna viktimizacija pa se zgodi zaradi naknadnega odziva institucij in posameznikov do žrtve. V to področje spada nepriznavanje, neobčutljiv in neprofesionalen način dostopa do žrtve, kakršnakoli diskriminacija in podobno. Lahko jo povzroča sam izpraševalec, lahko jo povzročajo starši nad otrokom, lahko pa jo povzročajo tudi mediji, ki na vsak način želijo »zanimivo« zgodbo. V zaključnem delu smo se osredotočili predvsem na povzročanje sekundarne viktimizacije s strani medijev.
Ključne besede: diplomske naloge, Viktimizacija, sekundarna viktimizacija, mediji, žrtve
Objavljeno: 16.03.2021; Ogledov: 75; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (667,10 KB)

2.
Osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov kot napovedniki spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih
Eva Sedlašek, 2020, magistrsko delo

Opis: Spletno medvrstniško nasilje je agresivno, namerno in ponavljajoče se dejanje posameznika ali skupine posameznikov, ki je storjeno z uporabo elektronskih oblik za vzpostavljanje stikov proti žrtvi, ki se ne more zlahka braniti. Dejavniki na ravni posameznika so pri tem prepoznani kot pomembni napovedniki spletne viktimizacije in spletnega nasilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil (1) preveriti osamljenost, socialno samopodobo in zaznano oporo s strani vrstnikov kot napovednike spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih, (2) preveriti in primerjati prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilja med skupino študentov ter skupino osnovnošolcev in srednješolcev, (3) preveriti razlike v prevalenci tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja glede na retrospektivne odgovore študentov za čas osnovne in srednje šole ter trenutne odgovore osnovnošolcev in srednješolcev. Celotni končni vzorec je zajemal 2.217 udeležencev. Ta vzorec je vključeval 201 študenta iz treh univerz in 1.016 osnovnošolcev ter srednješolcev iz 20 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Udeleženci so bili stari med 13 in 30 let. Rezultati kažejo, da osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov niso pomembni napovedniki spletne viktimizacije ter spletnega nasilnega vedenja pri študentih. Zaznane so bile statistično pomembne razlike med skupino študentov in skupino osnovnošolcev ter srednješolcev glede na prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije in tradicionalnega ter spletnega nasilnega vedenja. Prevalenca tradicionalne in spletne viktimizacije, prav tako tudi tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja, je bila nižja med študenti. Do statistično pomembnih razlik med retrospektivnimi odgovori študentov ter trenutnimi odgovori osnovnošolcev in srednješolcev je prišlo le pri tradicionalni ter spletni viktimizaciji. Študentje so v primerjavi s trenutnimi osnovnošolci in srednješolci poročali o višji stopnji tradicionalne ter spletne viktimizacije za obdobje osnovne in srednje šole.
Ključne besede: osamljenost, socialna samopodoba, zaznana opora s strani vrstnikov, spletna viktimizacija, spletno nasilno vedenje
Objavljeno: 09.12.2020; Ogledov: 287; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (789,16 KB)

3.
Vzpostavitev projekta Hiša za otroke v Sloveniji
Ana Rabzelj, 2020, diplomsko delo

Opis: Dolgotrajni in kompleksni pravni postopki v fazah odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja nasilnih kaznivih dejanj povzročajo sekundarno viktimizacijo, ki žrtvi pogosto povzroči dodatne škodljive posledice. Države so dolžne zagotoviti ustrezne ukrepe za zaščito žrtev v predkazenskem in kazenskem postopku, še posebno v primerih, ko je žrtev otrok. Republika Slovenija v svoji zakonodaji že ponuja posamezne mehanizme za zaščito mladoletnih žrtev kaznivih dejanj. Leta 2018 je pričela z implementacijo projekta Hiša za otroke po islandskem modelu Barnahus, da bi omogočila celostno in učinkovito multidisciplinarno in medinstitucionalno obravnavo otrok, žrtev ali prič kaznivih dejanj. Na enem mestu bo zagotovljena ustrezna zdravstvena in psihološka pomoč ter zaščita. Stremelo se bo k zmanjševanju števila razgovorov, ki jih bo z otrokom opravil isti usposobljen strokovnjak. Krepilo se bo medsebojno sodelovanje in obveščanje med pristojnimi službami, vključenimi v obravnavo. Strokovni delavci Hiše za otroke in glede na potrebo tudi zainteresirani predstavniki sodelujočih zunanjih institucij bodo deležni rednih dodatnih usposabljanj, kar pripomore k učinkovitemu in uspešnemu okrevanju žrtve. Z delovanjem Hiše za otroke bo zagotovljeno hitrejše ukrepanje v primerih obravnave otrok ter hkrati preprečevanje izpostavljenosti otroka večkratnemu podoživljanju travme.
Ključne besede: diplomske naloge, hiša za otroke, sekundarna viktimizacija, žrtve, nasilje, nasilje nad otroki
Objavljeno: 09.09.2020; Ogledov: 162; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (575,91 KB)

4.
Občutek varnosti v četrtni skupnosti Center, Ljubljana
Debora Nikić, 2020, diplomsko delo

Opis: Da kriminaliteta in izvajanje kaznivih dejanj vpliva na našo varnost in zmanjšuje občutek varnosti, je splošno znano. Prebivalci lokalnih skupnosti so kaznivim dejanjem izpostavljeni v večji meri kot prebivalci na podeželjih, zato so ti posledično tudi večkrat žrtve kaznivih dejanj. Zaradi različnih dogajanj s katerimi se srečujemo v današnjem času, je med prebivalci prisotno veliko strahu in nezaupanja, kar bi lahko opredelili tudi kot strah pred kriminaliteto. Ideja za izdelavo diplomskega dela se je porodila zaradi zanimanja o občutku varnosti prebivalcev v četrtni skupnosti Center oziroma natančneje v območju Tabor. V samem območju se nahaja kar nekaj dejavnikov, ki bi jih lahko označili za povzročitelje strahu pred kriminaliteto in kateri vplivajo na zmanjšan občutek varnosti prebivalcev. Tako v diplomskem delu razpravljamo na splošno o kriminaliteti, občutku varnosti in dejavnikih, ki zmanjšujejo občutek varnosti. Prav tako pa je bila poleg razprave opravljena tudi raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. Prebivalcem različnih starosti so bila zastavljena anketna vprašanja, s podanimi odgovori pa pridobljeni različni rezultati, kateri so pokazali občutek varnosti teh prebivalcev in njihova mnenja o sami prisotnosti kriminalitete v območju ter o delovanju javnih organov, ki skrbijo za njihovo varnost. S pridobljenim rezultati in njihovo analizo je bilo ugotovljeno, da se prebivalci v svojem bivalnem okolju počutijo varne, in da so z opravljanjem tako policijskega dela kot dela mestnega redarstva zadovoljni.
Ključne besede: diplomske naloge, četrtna skupnost, kriminaliteta, občina Ljubljana, občutek varnosti, policijska dejavnost, strah, varnost, viktimizacija
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 141; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
Punitivnost, viktimizacija in strah pred kriminaliteto pri študentih varstvoslovja - rezultati spletne ankete
Gorazd Meško, Jerneja Šifrer, Ljubo Vošnjak, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prispevek obravnava razmerja med punitivnostjo, viktimizacijo in strahom pred kriminaliteto pri študentih varstvoslovja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Metode: Za izvedbo raziskave smo uporabili vprašalnik. Podatke smo zbrali jeseni 2011 s spletnim anketiranjem študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Podatke smo analizirali s kvantitativnimi statističnimi metodami. Ugotovitve: Ugotovitve statistične analize kažejo, da predhodna viktimizacija ne vpliva na občutke ogroženosti pri študentih, vendar ima vpliv na zaznavo tveganja za možno viktimizacijo v prihodnosti. Retribucijo bolj zagovarjajo študenti, ki še niso bili viktimizirani. Analiza variance pokaže, da strah pred kriminaliteto oz. občutki ogroženosti na splošno ne vplivajo na punitivnost. Glede stališč do smrtne kazni kaže, da jo kot manj primerno kazen v sedanjem času navajajo študenti, ki se počutijo bolj ogroženo. Omejitve/uporabnost raziskave: Zaradi načina zbiranja podatkov in vzorca raziskava odraža značilnosti študentov varstvoslovja glede punitivnosti, strahu pred kriminaliteto in stališč do smrtne kazni. Praktična uporabnost: Rezultate študije je mogoče uporabiti za razpravo v okviru predmetov na Fakulteti za varnostne vede o kazenskih sankcijah, punitivnosti, penalnem populizmu in kazenskih sankcijah. Izvirnost/pomembnost prispevka: Študija je izvirna, čeprav gre za replikacijo metode iz mednarodne študije, saj gre za prvo takšno študijo z uporabo spletnega vprašalnika o punitivnosti, viktimizacijah in stališčih do smrtne kazni v slovenskem okolju in na študentih varstvoslovja.
Ključne besede: punitivnost, viktimizacija, strah pred kriminaliteto, pregledne študije, študenti, varstvoslovje
Objavljeno: 30.04.2020; Ogledov: 368; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Kriminaliteta nad starejšimi in izhodišča za varno staranje v Sloveniji
Anton Toni Klančnik, Tinkara Pavšič Mrevlje, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prispevek predstavlja statistiko kaznivih dejanj nad starejšimi (populacija nad 64 let) v letih od 2001 do 2011. Ob prikazu projekcij staranja prebivalstva v naslednjih petdesetih letih bo zagotovo prišlo tudi do povečanja kriminalitete nad starejšimi. Da bi bilo staranje v prihodnosti varnejše, prispevek preko statističnega pregleda opozarja na najbolj rizična področja kriminalitete nad starejšimi. Metode: Pregled statističnih podatkov policije v letih 2001 do 2011 in kratek pregled literature. Ugotovitve: Kriminaliteta nad starejšimi v Sloveniji se je v letih med 2001 in 2011 skoraj podvojila. Najpogostejša skupina kaznivih dejanj nad starostniki so premoženjski delikti (dobrih 80 %), sledijo kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine (dobrih 5 %), gospodarska kriminaliteta (skoraj 5 %) in kazniva dejanja zoper življenje in telo (skoraj 3 %). Omejitve/uporabnost raziskave Prispevek prikazuje dostopne podatke o kriminaliteti nad starejšimi. Omejitve zaključkov so vezane na težko dostopne podatke o tem, kakšne so težave starejših pri prijavi kaznivih dejanj (ali da do tega sploh pride) in kakšne vrste pomoč jim je pri tem nudena (če sploh). Praktična uporabnost: S pregledom značilnosti kriminalitete nad starejšimi v zadnjem desetletju poznamo tvegana področja, na podlagi katerih je mogoče oblikovati (oziroma nadaljevati) različne preventivne programe, usposabljanja za delavce institucij, ki so v stiku s starejšimi žrtvami kaznivih dejanj, in pripraviti ustrezne programe psihosocialne in medicinske pomoči žrtvam.
Ključne besede: kriminaliteta, starejši, starostniki, viktimizacija, Slovenija
Objavljeno: 23.04.2020; Ogledov: 293; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (367,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Pregled študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah
Monika Klun, Gorazd Meško, 2017, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prispevek predstavlja pregled literature na področju strahu pred kriminaliteto s poudarkom na strahu pred kriminaliteto pri ženskah in vsebuje razpravo o dejavnikih socializacije, viktimizacije, zdravja, medijev, okolja in spomina. Namen prispevka je pregledati študije o strahu pred kriminaliteto in predstaviti nekatere protislovne ugotovitve študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah in moških. Predstavljene so študije o strahu pred kriminaliteto v mednarodni viktimološki literaturi in pregled raziskovanja strahu pred kriminaliteto v Sloveniji. Metode: Članek temelji na pregledu literature in razpravi o dejavnikih strahu pred kriminaliteto pri ženskah. Ugotovitve: Ženske pogosteje izražajo altruistične strahove in ne navajajo skrbi za svoje partnerje. Strah pred kriminaliteto pri ženskah je posledica fizičnih in čustvenih zlorab nekdanjih partnerjev in se povezuje s strahom pred spolno zlorabo ali posilstvom. Na strah pri ženskah vpliva tudi njihova samoocena zdravja. Dileme glede strahu pred kriminaliteto predstavljajo mediji in zdravje, protislovja pa so vidna v dejavnikih, ki izhajajo iz okolja. Praktična uporabnost: Ugotovitve prispevka omogočajo razpravo o ukrepih za preprečevanje kriminalitete in razumevanje zapletenosti razmerij med kriminaliteto in strahom pred kriminaliteto. Strah pred kriminaliteto je pomemben del penalnega populizma, ki se ga je treba zavedati pri ustvarjanju politik in prakse na področju zaščite žrtev kriminalitete ter čustvenih odzivov na kriminaliteto. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji še ni bilo raziskave, ki bi posebej obravnavala vzroke strahu pred kriminaliteto pri ženskah, zato je ta prispevek možno razumeti tudi kot izhodišče za empirično študijo v prihodnosti.
Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, ženske, zdravje, dejavniki, socializacija, viktimizacija
Objavljeno: 14.04.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (326,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Kibernetska medvrstniška viktimizacija
Tanja Črtalič, 2019, magistrsko delo

Opis: Kibernetsko nasilje in viktimizacija med otroki in mladostniki sta pereč problem sedanjega časa, saj sta se pojavila z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije. V primerjavi s tradicionalnim medvrstniškim nasiljem, ki je vidno, saj se dogaja predvsem v okviru šole in okolice, pa je spletno nasilje zaradi njegove virtualne značilnosti težje prepoznati. Kibernetsko nasilje zajema vrsto spletnih vedenj, s katerimi želi storilec povzročiti nelagodje ali čustveno stisko svoji tarči, kot so nadlegovanje, ustrahovanje, poniževanje, zasmehovanje, izključevanje in izsiljevanje. Po ugotovitvah tujih raziskav se spletno nasilje največkrat pojavlja v obliki zmerjanja, objavljanja neprimerne vsebine z namenom posmehovanja in širjenja lažnih govoric. Raziskave kažejo, da spletno nasilje povzroča psihične in čustvene posledice, vedenjske in psihosomatske težave, slabši učni uspeh, zlorabo alkohola in drog. Za spoprijemanje s čustveno stisko in stresom se mladi poslužujejo različnih strategij spoprijemanja, ki so čustveno ali problemsko usmerjene. Ugotovljeno je, da so najuspešnejše strategije proaktivne oziroma v nasprotju s čustvenim spoprijemanjem, ki mnogokrat še povečuje depresivne občutke, usmerjene v odpravljanje težave. Zmanjševanje dejavnikov tveganj je prva faza spopadanja s spletnim nasiljem, saj je že tu možno preprečiti, da se spletno nasilje sploh pojavi. Največja odgovornost pri zmanjševanju tveganj leži na starših in šolah, ki so dolžni s pozitivnimi vzgojnimi ukrepi, osveščanjem in izobraževanjem poskrbeti, da se bodo otroci in najstniki zavedali svojega vedenja na spletu in njegovih posledic. Tu imajo pomembno vlogo šolski intervencijski programi, pri katerih se med najpomembnejše komponente uvrščajo treningi empatije, komunikacijskih in socialnih veščin, digitalno državljanstvo ter veščine reševanja problemov. Kot ključni element preprečevanja kibernetskega nasilja so se izkazali učitelji, za katere ni nujno, da so internetni strokovnjaki, da bi se čutili kompetentne za izvajanje uspešne intervencije v spletnih incidentih. Ugotovljeno je namreč, da so najpogostejša vedenja na spletu podobna, kot se dogajajo v živo; verbalne grožnje, žaljivke, socialno izključevanje in širjenje govoric, s katerimi učitelji upravljajo v okviru programov za preprečevanje nasilja v šolah.
Ključne besede: kibernetika, kibernetski prostor, kibernetsko nadlegovanje, kibernetsko nasilje, viktimizacija, otroci, mladostniki, preventivni dejavniki, magistrska dela
Objavljeno: 27.01.2020; Ogledov: 395; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

9.
Informacijsko komunikacijska tehnologija in vidiki odnosne interakcije kot napovedniki kakovosti partnerskega odnosa: moderatorska vloga navezanosti
Žanina Zupan, 2019, magistrsko delo

Opis: Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) je razširjena do te mere, da predstavlja stalnico v življenju vsakega posameznika in lahko ima različne posledice za kakovost partnerskega odnosa. Prav tako pomembni sta za kakovost partnerskega odnosa odnosna agresija in viktimizacija, ki se pojavljata znotraj vseh odnosov in ne zgolj partnerskih. Namen pričujoče raziskave je bil torej raziskati, kako uporaba različnih vrst komunikacije (klici, SMS-i, spletna mesta za socialno mreženje (SNS), aplikacije za spletno komunikacijo), odnosna agresija in odnosna viktimizacija napovedujejo kakovost partnerskega odnosa ter kakšno vlogo imata pri tem anksiozni in izogibajoč stil navezanosti kot morebitna moderatorja. Vzorec je bil pridobljen s pomočjo spletne ankete in je vključeval 229 udeležencev, ki so bili stari med 18 in 66 let. Rezultati so pokazali, da je najmočnejši napovednik pozitivnih vidikov kakovosti partnerskega odnosa stil navezanosti, medtem ko so ostali še starost, skupen čas uporabe aplikacij za spletno komunikacijo, uporaba Facebook-a, Facebook Messenger-ja in elektronske pošte. Najmočnejši napovednik negativnih vidikov kakovosti partnerskega odnosa se je ponovno izkazal stil navezanosti, medtem ko so ostali še življenje v skupnem gospodinjstvu, dolžina odnosa, skupen čas uporabe SNS in aplikacij za spletno komunikacijo ter odnosna viktimizacija. Moderatorske analize so pokazale zgolj pomembno interakcijo med časom uporabe klicev in anksiozno navezanostjo za pozitivne vidike kakovosti partnerskega odnosa, medtem ko se ostale predvidene interakcije niso izkazale kot statistično pomembne. V nadaljevanju so predstavljene širše ugotovitve raziskave in možnosti za prihodnje raziskave.
Ključne besede: informacijsko komunikacijska tehnologija, odnosna agresija, odnosna viktimizacija, odrasla navezanost, kakovost partnerskega odnosa
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 379; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

10.
Značilnosti učencev kot dejavniki spletnega medvrstniškega nasilja in viktimizacije
Igor Peras, 2019, magistrsko delo

Opis: Spletno medvrstniško nasilje je oblika nasilja med vrstniki, ki se dogaja na spletu. Podobno je tradicionalnemu medvrstniškemu nasilju, vendar obstajajo nekatere razlike: spletni nasilnež ni v neposredni bližini spletne žrtve, nasilje preko spleta se širi hitreje in potencialno lahko doseže širše občinstvo, spletno medvrstniško nasilje se lahko izvaja 24 ur dnevno, spletni nasilnež je lahko anonimen. Namen magistrskega dela je bil preučiti dejavnike spletnega medvrstniškega nasilja (spol, starost, šolski uspeh, konstrukte vezane na medvrstniško nasilje, empatijo, izražanje jeze, zaznano oporo s strani vrstnikov, število dobrih prijateljev v razredu, samozaznano priljubljenost, čas aktivne uporabe socialnih omrežij) in ugotoviti, kateri dejavniki in kako napovedujejo izvajanje spletnega medvrstniškega nasilja in spletno viktimizacijo. Vzorec je vključeval 1926 učencev višjih razredov osnovne šole in srednje šole, ki so bili stari med 13 in 20 let. Skupno je sodelovalo 20 osnovnih in srednjih šol iz dveh regij v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da so najmočnejši napovedniki izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja in spletne viktimizacije konstrukti, vezani na medvrstniško nasilje. Za individualne napovednike izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja so se izkazali izvajanje tradicionalnega medvrstniškega nasilja, tradicionalna viktimizacija, spletna viktimizacija, samozaznana priljubljenost in čas aktivne uporabe socialnih omrežij. Za individualna napovednika spletne viktimizacije sta se izkazala tradicionalna viktimizacija in izvajanje spletnega medvrstniškega nasilja. V regresijskem modelu, kjer kot napovednikov izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja nismo vnesli konstruktov, vezanih na medvrstniško nasilje, so se za statistično pomembne napovednike izkazale še afektivna empatija, internalizacija jeze, eksternalizacija jeze in zaznana opora s strani vrstnikov. V regresijskem modelu, kjer kot napovednikov spletne viktimizacije nismo vnesli konstruktov, vezanih na medvrstniško nasilje, so se kot statistično pomembni napovedniki izkazali še spol, internalizacija jeze, eksternalizacija jeze, zaznana opora s strani vrstnikov, samozaznana priljubljenost in čas aktivne uporabe socialnih omrežij.
Ključne besede: spletno medvrstniško nasilje, spletna viktimizacija, značilnosti, dejavniki, učenec
Objavljeno: 24.09.2019; Ogledov: 593; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici