1. Uporaba pigmentov v slikarski praksi nekoč in danes : magistrsko deloEva Britovšek, 2023, magistrsko delo Opis: Cilj magistrskega dela je bil raziskati pigmente, bolj podrobno, ugotoviti, ali je
mogoče, omejeno na naš čas in prostor, pridobiti primerne pigmente za slikarsko
ustvarjanje, kot so to počeli stari mojstri, ter jih primerno pripraviti, očistiti in
uporabiti.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo raziskali barve, njihove lastnosti in naš
zaznavni sistem, ki je odgovoren za zaznavanje le-teh. Nato smo ločili barvila od
pigmentov in se osredotočili na pigmente, opisali in primerjali njihove lastnosti,
kako so jih pridobivali, za kaj so jih uporabljali ter ostala zgodovinska dejstva.
Seveda smo omenili tudi slikarske nosilce ter veziva. V praktičnem delu smo se
najprej osredotočili na iskanje materialov za izdelavo pigmentov v okolici, nato na
obdelavo ter čiščenje, da smo pridobili pigment. Pigmente smo nato uporabili v
kombinaciji z različnimi vezivi in to analizirali. Ključne besede: pigment, slikarske tehnike, vidno zaznavanje, barve, barvila, nosilec, vezivo Objavljeno v DKUM: 09.01.2024; Ogledov: 324; Prenosov: 27 Celotno besedilo (8,75 MB) |
2. Sposobnost vidnega zaznavanja otrok v prvem starostnem obdobjuTanja Lepej, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučevali sposobnosti vidnega zaznavanja otrok prvega starostnega obdobja ter njihov napredek v obdobju enega meseca.
V teoretičnem delu so predstavljene sporazumevalne dejavnosti – poslušanje, govorjenje, branje ter pisanje. Eno poglavje pa smo posvetili zaznavanju, kjer smo podrobneje predstavili vidno zaznavanje.
V empiričnem delu so predstavljeni in interpretirani individualni rezultati otrok začetnega in končnega preverjanja. Namen raziskave je bil ugotoviti sposobnost vidnega zaznavanja pri otrocih v prvem starostnem obdobju. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem, konkretnem vzorcu 9 otrok, starih 15–30 mesecev. Raziskava je potekala s pomočjo vaj vidnega zaznavanja, ki smo jih izvedli dvakrat, in sicer v razmiku enega meseca. Otrokovo vidno zaznavanje in njegov napredek smo preverjali preko konkretnih predmetov ter slik. Rezultate otrok smo sproti zapisovali v tabelo ter ugotovili, da so se rezultati, ki smo jih dobili pri končnem preverjanju, izboljšali. Ključne besede: Vidno zaznavanje, vidno razločevanje, prvo starostno obdobje. Objavljeno v DKUM: 13.08.2020; Ogledov: 4396; Prenosov: 209 Celotno besedilo (2,10 MB) |
3. Spodbujanje glasovnega in vidnega zaznavanja v prvem starostnem obdobjuMarina Hrovat, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Spodbujanje glasovnega in vidnega zaznavanja v prvem starostnem obdobju smo se ukvarjali z razvojem vidnega in glasovnega zaznavanja v prvem starostnem obdobju. Pri tem smo se opirali na teoretična izhodišča o pismenosti in govornem razvoju. Predstavili smo didaktične igre, ki bodo zadovoljile otrokovo zanimanje za branje in pisanje na njegovi starostni razvojni stopnji. Cilj diplomske naloge je bil zbrati, ugotoviti in predstaviti različne možnosti načrtovanja in organizacije dejavnosti, ki podpirajo otrokovo radovednost za glasovno in vidno zaznavanje ter ugotoviti, ali vzgojitelji s pomočjo didaktičnih sredstev pripomorejo k razvoju le-teh. V empiričnem delu smo raziskali otrokov napredek na področju vidnega in glasovnega zaznavanja. Obdelali smo zmožnosti prepoznavanja in poimenovanja sličic/predmetov, uspešnost otrok v igri spomin in zmožnosti prepoznavanja in poimenovanja zvokov. Podatki, ki smo jih pridobili, so prikazali vidno stopnjo napredka med prvim in drugim preverjanjem. Ključne besede: glasovno zaznavanje, vidno zaznavanje, razvoj govora, prvo starostno obdobje, didaktične vaje Objavljeno v DKUM: 23.04.2018; Ogledov: 2292; Prenosov: 355 Celotno besedilo (1,15 MB) |
4. Open space evaluation methodology and three dimensional evaluation model as a base for sustainable development trackingMelita Rozman Cafuta, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Sustainable development, as a concept of controlled development, is a management characteristic. Adaptation to progress is important to achieve sustainability. The research focus here is on developing an evaluation methodology for determining the characteristics of urban open space. A method was designed for use in the comparative analysis of environmental perception evaluation between different time sequences. It allows us to compare results before and after spatial interventions or spatial development tracking over time. The newly-developed SEC model (suitable for everyone, environmentally-accepted, and cost-effective) was an essential element used in the research methodology. The model was designed using the systematic principle, the top–down approach, and the decomposition method. Three basic dimensions were divided into six factors. Factors were divided into eighteen indicators that are either quantitatively or qualitatively assessed. Indicators were divided into several aspects. An instrument (questionnaire) was developed to support the evaluation methodology of urban open space characteristics. Every aspect belongs to a question in the questionnaire. The applicability of the SEC model was demonstrated in two case studies. Evaluation took place during two different time sequences, once during the day-time and once during the night. Obtained results provide useful information of the current spatial situation needed for sustainable development strategy preparation. Ključne besede: urbano okolje, vizualna percepcija, vizualno zaznavanje, vidno zaznavanje, metodologija vrednotenja, SEC model Objavljeno v DKUM: 22.06.2017; Ogledov: 1542; Prenosov: 379 Celotno besedilo (2,65 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |