1. Uporaba videoposnetka v športu : magistrsko deloRene Knedl, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo in uporabo videoposnetkov kot učnega orodja v športnem izobraževanju. Poudarek je na pomembnosti videoposnetkov pri izboljšanju učenja motoričnih spretnosti, analizi tehnik in taktik ter pri zagotavljanju povratne informacije učencem in športnikom. V prvem delu naloge je predstavljen teoretični okvir, ki vključuje pregled zgodovine razvoja videoposnetkov ter njihovih prednosti in slabosti v izobraževalnem procesu, s posebnim poudarkom na športu. Raziskuje se, kako videoposnetki omogočajo boljšo vizualizacijo in razumevanje kompleksnih gibov, kar vodi v izboljšano tehnično izvedbo in večjo motivacijo učencev. Empirični del naloge temelji na kvalitativni analizi, ki vključuje preučevanje odzivov otrok v starostnih skupinah 8, 10, 12 in 15 let na izbrane športne videoposnetke. Otroci so analizirali različne športne vsebine, kot so igre z ohranjanjem posesti žoge, dinamične tehnike in igre ena-na-ena. Raziskava se osredotoča na to, kako starost vpliva na sposobnost razumevanja in izvajanja športnih tehnik, prikazanih v videoposnetkih. Rezultati kažejo, da videoposnetki pozitivno vplivajo na učenje športnih veščin, zlasti pri mlajših otrocih, ki so bolj dovzetni za vizualne prikaze. Končni del naloge se osredotoča na širši pomen digitalnih kompetenc in digitalne pismenosti v sodobnem športnem izobraževanju. Poudarjena je potreba po razvoju teh kompetenc pri učencih in učiteljih, saj uporaba videoposnetkov spodbuja ne le športne veščine, temveč tudi tehnično znanje in kritično mišljenje. Raziskava tako prinaša pomembne ugotovitve za učinkovito uporabo digitalnih orodij v športu in ponuja smernice za prihodnje pedagoške prakse.
Ključne besede: videoposnetki, športno izobraževanje, motorične spretnosti, povratna informacija, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (2,58 MB) |
2. Odkrivanje značilnosti skladateljev in njihovih del s pomočjo videoposnetkov : magistrsko deloManca Stajnko, 2023, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili prednosti in slabosti pouka na daljavo, razlike med sinhronim in asinhronim poučevanjem na daljavo, poučevanje na daljavo pri pouku glasbene umetnosti, glavne značilnosti portala Razlagamo.si, navedli smo temeljne usmeritve, kako pripraviti izobraževalne videoposnetke, na kratko smo opisali izbrane skladatelje in njihova dela, ki so predlagani za obravnavo pri pouku glasbene umetnosti v knjigi Glasbeni kažipot 1–3, Mitja Reichenberga (2007). Pregledali smo tudi učni načrt glasbene umetnosti in učbeniške komplete različnih založb (Mladinska knjiga, Rokus Klett, DZS in Debora), v katerih smo poiskali, kako je zastopana obravnava izbranih skladateljev in njihovih del. Opisali smo tudi postopek izdelave izobraževalnih videoposnetkov.
V sklopu magistrskega dela smo na podlagi spoznanj v teoretičnem delu pripravili osem izobraževalnih videoposnetkov za pouk glasbene umetnosti, ki vključujejo predstavitev skladateljev in obravnavo njihovih del. Ob ustvarjanju izobraževalnih posnetkov smo upoštevali nabor kriterijev, ki smo ga izpeljali iz teoretičnih spoznanj dosedanjih raziskav s področja ustvarjanja izobraževalnih videoposnetkov. Izvedli smo kvalitativno analizo vsebine videoposnetkov, ki je temeljila na: analizi estetskega oblikovanja videoposnetkov, analizi vključene količine napisanega besedila v videoposnetek, analizi kakovosti zvoka, analizi sinhronizacije zvočnih in vizualnih sporočil, analizi animacij, uporabljenih v videoposnetkih, analizi hitrosti in razločnosti govora, analizi postavljanja vprašanj, analizi aktivne vključenosti učencev skozi videoposnetek, analizi likovnega in gibalnega ustvarjanja ob glasbi, analizi načela personalizacije, analizi kratkega utrjevanja znanja o obravnavani snovi in analizi časovnega trajanja videoposnetka. Ustvarjene izobraževalne videoposnetke smo dali v pregled učiteljici, ki poučuje na eni izmed pomurskih osnovnih šol, in jo prosili, da napiše recenzijo s poudarkom na njihovi uporabni vrednosti.
Z analizo videoposnetkov smo ugotovili, da vsi ustvarjeni videoposnetki ustrezajo skoraj vsem kriterijem, ki smo jih izbrali za njihovo analizo. Videoposnetki so po mnenju učiteljice Kuzma bogat doprinos k uram glasbene umetnosti v prvi triadi osnovne šole.
Ključne besede: pouk na daljavo, glasbena umetnost, izobraževalni videoposnetki
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 508; Prenosov: 81
Celotno besedilo (7,06 MB) |
3. |
4. Naravoslovni eksperimenti za predšolske otroke: primerjava izvajanja v živo in prikazovanje posnetkov : diplomsko deloLuka Fendre, 2022, diplomsko delo Opis: Zgodnje uvajanje naravoslovja v predšolskem obdobju je zelo pomembno, tako smo v našem delu raziskali in predstavili pomen naravoslovja v predšolskem obdobju. Otroci že od samega začetka odkrivajo svojo okolico, ki jo opazujejo, preizkušajo in razmišljajo o pojavih, ki se dogajajo okoli njih. Otroci v predšolskem obdobju so kot »gobe« in srkajo veliko znanja, a je pomembno, da strokovni delavci in starši otrokom ponudimo, da lahko raziskujejo in razvijajo svoje sposobnosti. Preko raziskovanja smo v svojem delu raziskali in predstavili zgodnje uvajanje naravoslovja v predšolskem obdobju, kako eksperimenti vzpodbujajo zanimanje za naravosloven dejavnosti in primerjavo med izvajanjem dejavnosti v živo in preko posnetka. Sama raziskava, ki smo jo izvedli, se je navezovala na zadnjo točko v prejšnjem stavku in v raziskavi je sodelovalo 21 otrok iz Vrtca Pikapolonica enota Osnove šole Bistrica ob Sotli. Med njimi je bilo 13 dečkov in 8 deklic. Preko anketnega vprašalnika smo raziskovali, kako všečne so bile otrokom dejavnosti iz naravoslovja, konkretno eksperimenti, ter predvsem, kakšna je razlika, če jim te dejavnosti predstavimo v živo ali preko videoposnetka. Ugotovili smo, da imajo otroci izredno radi naravoslovne eksperimente in da jih raje spremljajo v živo kot pa preko video posnetkov.
Ključne besede: Naravoslovje, eksperimenti, videoposnetki, predšolski otroci, fizika
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 811; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,77 MB) |
5. Izredno poučevanje na daljavo in skupna izobraževalna točka Razlagamo.siNika Kores, 2021, magistrsko delo Opis: V situaciji covida-19 se večkrat uporablja obrnjeno učenje (ang. flipped learning) z vnaprej pripravljenimi videoposnetki. Namen magistrske naloge je ugotoviti značilnosti videorazlag na portalu Razlagamo.si in preveriti, kako razlage sledijo teoretičnim smernicam. V magistrski nalogi smo podali smernice za izdelavo učinkovitih videorazlag, ki izhajajo iz pregleda literature in izkušenj, ki jih je mednarodna skupnost pridobila med širjenjem covida-19. Uporabili smo kombinirano kvalitativno in kvantitativno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Pregledali smo 739 videorazlag, pri čemer smo se pri vsebinski analizi omejili le na matematične vsebine. Tako smo pri vsebinski analizi pregledali 491 videorazlag. Z deskriptivno in inferenčno statistiko smo odgovorili na vprašanje sledenja spoznanjem iz (zelo redke) pregledane literature. S pomočjo uporabe kombiniranega učenja smo pripravili primer poučevanja po modelu »en teden v šoli, en teden na daljavo« za 8. razred s pomočjo uporabe videorazlag s portala Razlgamo.si in interaktivnih digitalnih učbenikov. Prav tako smo upoštevali elemente formativnega spremljanja. Rezultati kažejo, da videorazlage na Razlagamo.si sledijo smernicam izdelave učinkovitih konceptualnih videoposnetkov. Nadgradnje so mogoče tako s tehničnega (npr. dolžina, struktura, uporabljena orodja) kot s pedagoškega vidika (npr. vključevanje sodelovalnega učenja). Na osnovi pridobljenih rezultatov menimo, da je model Razlagamo.si učinkovit tudi v situaciji, ko je le del populacije učencev in dijakov vključen v izobraževanje na daljavo.
Ključne besede: krizno poučevanje na daljavo, obrnjena učilnica, videoposnetki, matematika
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 1106; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,31 MB) |
6. Steganografsko skrivanje podatkov v Haarovem prostoru videa : magistrsko deloJernej Mihelač, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavimo atraktivno področje računalništva, steganografijo, ki se ukvarja z neopaznim skrivanjem podatkov. Prikrita komunikacija oziroma neopazno pošiljanje sporočil je zelo pomemben dejavnik v današnji družbi, kjer nas na vsakem koraku obkrožajo različne novice in informacije. Tako kot lahko informacije sporočamo na različne načine, tako lahko tudi podatke skrivamo v različne medije, ki se uporabljajo za komuniciranje. V tej magistrski nalogi predstavimo steganografski algoritem za skrivanje podatkov v videoposnetkih s pomočjo Haarove transformacije in algoritma F5. Z rezultati pokažemo učinkovitost predstavljenega postopka za skrivanja podatkov v videoposnetkih z namensko dodanim šumom.
Ključne besede: steganografija, skrivanje podatkov, Haarova transformacija, videoposnetki, algoritmi
Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 739; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,74 MB) |
7. |
8. Zaznavanje ponarejenih videoposnetkov med mladimi uporabniki družbenih medijev : diplomsko deloTjaša Brglez, 2020, diplomsko delo Opis: Družbeni mediji so postali vir informacij današnje družbe. Kljub temu da je njihov pojav prispeval k hitrejši komunikaciji in širjenju novic, se je potrebno zavedati tudi pasti in nevarnosti, ki jih prinašajo s širjenjem lažnih vsebin. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri mladi v družbenih medijih zaznavajo ponarejene videoposnetke, ali obstaja povezava med resolucijo posnetkov in zaznavo ponarejenih posnetkov, kolikšna je stopnja zavednosti o ponarejenih posnetkih ter stopnjo vpliva ogleda ponarejenih videoposnetkov na zaupanje v novice v družbenih medijih. V ta namen smo pripravili in izvedli raziskovalno študijo s pomočjo spletnega vprašalnika. Dobljene rezultate smo statistično obdelali in analizirali. Ugotovili smo, da mladi v povprečju zaznajo 42,27 % ponarejenih videoposnetkov ter da obstaja močna povezanost med pravilno zaznavo in HD posnetki. Ugotovili smo tudi, da so osebe, ki poznajo ponarejene posnetke bolje seznanjene o zlorabah in posledicah le-teh ter da osebe, ki ne zaupajo v novice v družbenih medijih, zaznajo več ponarejenih posnetkov. Rezultati, pridobljeni s pomočjo te študije, lahko služijo za nadaljnje raziskave o zaznavanju ponarejenih posnetkov med uporabniki družbenih medijev.
Ključne besede: zaznava, ponarejeni videoposnetki, skrb
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 961; Prenosov: 385
Celotno besedilo (963,98 KB) |
