| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Evropska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah in video na zahtevo : magistrsko delo
Domen Bajde, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na revizijo evropske direktive in spremembe, ki jih le-ta s seboj prinaša. Zaradi hitro rastočih portalov za deljenje videa in ponudnikov videa na zahtevo se spreminjajo navade gledalcev ter medijska krajina. Posledično je bila, z namenom enačenja trga linearnih in nelinearnih medijskih vsebin, Evropska Unija primorana direktivo spremeniti. Osnovni namen naloge je ugotoviti, kakšne spremembe prinaša nova direktiva in kako se z njo soočajo slovenski ponudniki na zahtevo. Naloga v empiričnem delu analizira seznanjenost Slovencev z videom na zahtevo, njihovo uporabo in navade občinstva. Prav tako iz poglobljenih intervjujev preučuje vpliv nove direktive na slovenske ponudnike videa na zahtevo. Rezultati raziskave so pomembni, saj nam bodo pokazali, ali tudi Slovenci sledimo hitro rastočim trendom modernizacije in spremljanja vsebin preko alternativnih sprejemnikov, kot so mobilni telefoni in tablični računalniki, ter kako se z novimi pravili in konkurenco na trgu soočajo ponudniki. Z raziskavo želimo prispevati k boljšemu razumevanju platform s pretočnimi vsebinami in njihovih uporabnikov.
Ključne besede: video na zahtevo, evropska direktiva, navade gledalcev
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 269; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

2.
Storitve videa na zahtevo in digitalno video piratstvo : magistrsko delo
Brina Žvar, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo video na zahtevo in digitalno video piratstvo ter množičnost uporabe enega in drugega. Proučujemo ekonomski pomen digitalnega piratstva v filmski in televizijski industriji. Z analizo študij in opravljene ankete raziskujemo morebitni upad uporabe piratskih spletnih strani za dostop do video vsebin zaradi razširjenosti legalnih storitev videa na zahtevo. Ugotavljamo, da je uporaba tovrstnih spletnih strani upadla, vendar pa določen delež anketirancev še vedno dostopa do video vsebin na teh straneh, predvsem v primerih, ko v katalogu storitve, na katero so naročeni, ne najdejo želene vsebine.
Ključne besede: video na zahtevo, naročniški video na zahtevo, digitalno video piratstvo, online video piratstvo
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 417; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

3.
Analiza dostopa videovsebin v Sloveniji
Jure Pokeržnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Razlike med standardno televizijo in spletnimi platformami so vse bolj zamegljene. Videovsebine lahko spremljamo prek različnih naprav. Pametni televizorji nam omogočajo spremljanje različnih tipov vsebin, tudi video na zahtevo. Med zelo popularne tuje spletne platforme spada YouTube, med slovenske pa TViN in Voyo. Uporabnikom sta pri spletnih platformah najpomembnejša takojšnji dostop in preprosta uporaba. V Sloveniji veliko uporabnikov prenaša vsebine s piratskih strani, saj so brezplačne, dostop pa je hiter. Piratstva ni nujno preganjati, temveč uporabnikom ponuditi lažje in legalne poti do vsebin, če te ne obstajajo.
Ključne besede: video na zahtevo, videoplatforme, televizija, dostopnost videovsebin, piratstvo
Objavljeno v DKUM: 19.10.2018; Ogledov: 1130; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

4.
Razvoj in učinki novih storitev IP televizije: Analiza primera družbe za telekomunikacije
Tadej Križovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Internetna televizija (IPTV) je od komercialnih začetkov v 2002-2005 v Sloveniji danes postala prevladujoč način distribucije TV signala. Resnično vrednost IPTV-ju dajejo dodatne funkcionalnosti/storitve, ki uporabnikom omogočajo večji nadzor nad vsebino predvajanja. Razvoj storitev gre naprej v smeri mobilnih rešitev in pametnih naprav. Uporabniki želijo takojšen in vseobsežni dostop do svojih vsebin, ne glede na to ali so doma pred televizorjem, v službi pred osebnim računalnikom ali v lokalu s pametnim telefonom v roki. Živimo v času konvergence omrežij, storitev in naprav, prav tako pa v času ko se morejo operaterji zaradi izzivov trga združevati in vedno znova optimizirati svoje poslovanje. Magistrsko delo oriše razvoj na področju telekomunikacij v zadnjih dveh desetletjih in opozori na izzive, s katerimi se soočajo operaterji. Analizira razvoj novih produktov/storitev in presoja učinke razvojnih in poslovnih odločitev.
Ključne besede: telekomunikacije, dodatne storitve IPTV, konvergenca, fiksne in mobilne storitve, časovni preskok, video na zahtevo, razvoj novega produkta
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1344; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

5.
KAKO UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ SPREMINJA ODNOS UPORABNIKOV DO TRADICIONALNIH MEDIJEV
Tjaša Cavnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Storitev video na zahtevo se v Evropi čedalje bolj razvija. V dioplomskem delu smo se osredotočili na analizo dveh slovenskih tovrstnih storitev (RTV 4D in VOYO). Takšne storitve gledalcem omogočajo ogled sicer linearnih vsebin za nelinearno gledanje. Izbrane vsebine si lahko ogledajo kjerkoli in kadarkoli. Primerjali smo enostavnost uporabe, zahteve in pogoje za uporabo, dostopnost sistema, dostopnost arhiva in posledice uporabe obeh sistemov. Storitev video na zahtevo je pomembem element pri prehodu tradicionalne televizije v netradicionalno. Netradicionalna televizija spreminja navade gledalcev. Obe televizijski hiši smo spremljali na družbenem omrežju Facebook in nato ugotavljali kako njihove objave spreminjajo odnos uporabnikov do tradicionalne televizije, njihovo vsakdanje življenje in navade.
Ključne besede: video na zahtevo, linearno spremljanje televizije, nelinearno spremljanje televizije, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1443; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (868,88 KB)

6.
VIDEO NA ZAHTEVO S STORITVIJO OTT
Anja Poznič, 2015, diplomsko delo

Opis: Danes živimo v svetu, kjer je razporeditev časa vse bolj pomembna. Pred kakšnim desetletjem so se začele razvijati storitve, ki so uporabnikom na spletu na različnih napravah ter kjerkoli in kadarkoli omogočale izbiro in ogled vsebin. Video na zahtevo s storitvijo OTT predstavlja sistem, pri katerem so vsebine s strani OTT-ponudnika ponujene preko internetnega omrežja neposredno uporabniku. Storitve VOD, ki delujejo s pomočjo storitve OTT, se šele dodobra razvijajo in uveljavljajo na trgu. Medtem ko so storitve v ZDA že dokaj dobro pozicionirane, so veliki svetovni ponudniki, med katerimi so Netflix, Hulu, Amazon Instant Video in HBO Now, šele pred kratkim pričeli s ponujanjem storitev v Evropi in drugod. Na slovenskem trgu sta kot samostojna VOD OTT ponudnika prisotna Voyo in Pickbox. Število uporabnikov OTT storitev strmo narašča in v prihodnosti se pričakuje večje število različnih ponudnikov, izboljšanje vsebinske ponudbe, ki bo temeljila na izvirnem programu ter vse večji denarni vložki.
Ključne besede: video na zahtevo, OTT-storitve, splet
Objavljeno v DKUM: 14.10.2015; Ogledov: 1986; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

7.
8.
SPREMLJANJE GLEDANOSTI TELEVIZIJSKIH VSEBIN S POMOČJO ORODIJ POSLOVNEGA POROČANJA
Janja Kolarič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni načrtovanje, izgradnja podatkovnega skladišča ter uporaba podatkov vsebin internetne televizije na prenosnikih, pametnih telefonih in tablicah. V uvodnem delu so predstavljene internetna televizija in njene sorodne storitve. Osrednji predmeti dela so prikaz pridobivanja in obdelave podatkov za internetno televizijo, izgradnja podatkovnega skladišča ter uporaba pridobljenih podatkov. Predstavljena so programska orodja in orodja za poslovno poročanje, ki nam pomagajo pri obdelavi in uporabi pridobljenih podatkov.
Ključne besede: internetna televizija, video na zahtevo, ETL, dimenzijski model, podatkovno skladišče.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2014; Ogledov: 2235; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

9.
RAZVOJ SISTEMA VIDEO NA ZAHTEVO
Jernej Bule, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga podrobno predstavlja vse gradnike, ki so potrebni za razvoj sistema »video na zahtevo«. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili celoten sistem »video na zahtevo«, ter njegovo funkcionalno vlogo v sistemu IPTV. Predstavili smo tako samo arhitekturo sistema »video na zahtevo«, kot tudi posamezne komponente znotraj sistema. Podrobneje smo opisali tudi standarde tehnologij za prenos, komunikacijske protokole za pretakanje vsebin, ter standarde za ustrezno pripravo avdio in video vsebin. V praktičnem delu smo predstavili sam razvoj lastne rešitve sistema »video na zahtevo«, ter orodja in programske pakete, ki smo jih uporabili pri implementaciji. Predstavili smo komunikacijo »od konca do konca« in sicer med odjemalcem, strežnikom podatkovne baze in video strežnikom. Za dodajanje vsebin v podatkovno bazo smo razvili namensko spletno aplikacijo, ki smo jo implementirali s pomočjo programskega jezika C#. Programska oprema na strani odjemalca je multimedijska platforma XBMC, za video strežnik pa smo uporabili Darwin Streaming Server platformo.
Ključne besede: televizija, video na zahtevo, sistem IPTV, sistem VOD, strežnik VOD, protokol RTSP
Objavljeno v DKUM: 12.01.2011; Ogledov: 2864; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

10.
ZASNOVA MOBILNE APLIKACIJE VIDEO NA ZAHTEVO
Dejan Cencelj, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava opis vseh gradnikov, ki so potrebni za implementacijo mobilne rešitve aplikacije videa na zahtevo. Teoretični del diplomske naloge opisuje sistem videa na zahtevo in tehnologije na katerih temelji zasnovana arhitekture sistema. Opisani so standardi prenosnih tehnologij, protokoli za pretakanje vsebin, standardi za pripravo video in zvočnih vsebin in orodja, ki smo jih uporabili pri praktičnem delu. Praktični del opisuje celovito rešitev uporabe programske arhitekture za vzpostavitev komunikacije od konca do konca med mobilno napravo (mobilnim telefonom) in spletno aplikacijo, ki dostopa do podatkovne baze ter komunikacijo z video strežnikom. Arhitektura je implementirana s pomočjo programskega jezika Java. Spletno aplikacijo in poslovno logiko poganja aplikacijski strežnik GlassFish, ki predstavlja vsebnik za aplikacije, ki bazirajo na tehnologiji Java EE. Mobilno aplikacijo pa lahko namestimo na pametnem telefonu, ki ga poganja operacijski sistem Symbian S60. Podatki se na mobilni telefon prenašajo preko protokola TCP/IP z uporabo brezžičnega vmesnika, ki je lahko GPRS, UMTS, HSPDA oziroma hitra brezžična mrežna povezava - WLAN.
Ključne besede: Video na zahtevo, Pretakanje, Telekomunikacije, Java EE, J2ME, Pametni telefon
Objavljeno v DKUM: 08.12.2009; Ogledov: 2258; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici