1. Primernost rži (Secale cereale L.) in njenih mešanic za prezimno ozelenitev talMateja Tušak, 2021, diplomsko delo Opis: Na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo leta 2012 posejali rž, mnogocvetno ljuljko, Landsberško mešanico, mešanici rži in ozimne grašice ter rži in krmnega graha. Cilj diplomskega dela je bil primerjati pridelke rži in njenih mešanic s pridelki mnogocvetne ljuljke in Landsberške mešanice ter ugotoviti, ali so rž in njene mešanice primerne rastline za prezimno ozelenitev tal. Meritve (višina rastlin, razvojni stadij, pridelke suhe snovi) smo opravili v dveh terminih (25. 4. in 9. 5. 2013). Največji pridelek suhe snovi je dosegla mešanica rži z grašico (2480 kg/ha) ob drugem vrednotenju, ko so bile rastline v povprečju visoke 60,8 cm. Najmanj suhe snovi pa smo pridelali z Landsberško mešanico. Ves čas trajanja poskusa sta najvišji in statistično primerljiv pridelek suhe snovi dosegali mešanici rži z grašico in krmnim grahom. Iz tega lahko sklepamo, da je rž v mešanicah z metuljnicami primeren dosevek za prezimno ozelenitev tal.
Ključne besede: rž, prezimni dosevki, pridelek suhe snovi, višina rastlin
Objavljeno v DKUM: 05.03.2021; Ogledov: 1589; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (1,24 MB) |
2. Rž (secale cereale l.) kot prezimni dosevek za voluminozno krmoBenjamin Štrucl, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2011 smo na poskusnem polju v Hočah posejali poskus rži, mnogocvetne ljuljke, ozimne grašice, krmnega graha in inkarnatke v čistih setvah in v mešanicah. Poskus smo zasnovali kot naključni blok v štirih ponovitvah. Naš cilj je bil primerjati pridelek rži z drugimi v poskus vključenimi rastlinami in mešanicami ter ali je rž primerna kot prezimni dosevek za voluminozno krmo. Meritve (višina rastlin, razvoji stadij, pridelek zelenem ase in suhe snovi) smo izvedli v petih terminih (tedenski razmak od 11. 4. 2012 do vključno 10. 5. 2012). Največji pridelek suhe snovi je bil dosežen ob prvem vrednotenju pri mešanici rži z ozimne grašice (2600 kg/ha), pri povprečni višini rastlin 35,7 cm. Čez celoten poskus sta bila med seboj primerljiva pridelek rži v čisti setvi in pridelek rži v mešanici z krmnim grahom. Najmanjši pridelek suhe snovi je bil ugotovljen pri mnogocvetni ljuljki. Iz rezultatov poskusa lahko sklepamo, da je rž primeren prezimni dosevek za voluminozno krmo, še posebej v mešanicah z metuljnicam, ki nam hkrati izboljšajo kvaliteto krme in povečajo vsebnost dušika v tleh.
Ključne besede: rž, prezimni dosevek, voluminozna krma, pridelek suhe snovi, višina rastlin
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 3135; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,42 MB) |
3. Vpliv inokulanta in sorte na pridelek lucerne (Medicago sativa L.) v 1. košnjiRobert Šabeder, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V poljskem mikroposkusu, smo ugotavljali vpliv inokulacije in sorte na pridelek lucerne (Medicago sativa L.) v 1. košnji. Poskus je bil zasnovan kot faktorski poskus v štirih ponovitvah. Setev je bila opravljena 14. septembra 2015. Posejali smo dve sorti lucerne: Soča in NS mediana ZMS iz Novega Sada. Semena smo inokulirali z bakterijo Rhizobium melioti dveh proizvajalcev: BASF in Inštituta za ratarstvo i povrtlarstvo Novi Sad. Dodatno smo del poskusa apnili. Pred košnjo smo izmerili višine rastlin (cm), ocenili poleglost in zapleveljenost ter ob košnji stehtali zeleno maso in s sušenjem vzorcev določili pridelek suhe snovi (SS kg ha-1). Pri pridelku SS je bila opazna statistična značilna razlika pri inokulaciji semena z bakterijo 1, kjer je bil dosežen največji povprečni pridelek SS (4779,0 kg SS), pri bakteriji 2 smo dosegli 4288,8 kg SS, medtem ko je bil najmanjši povprečni pridelek pri kontrolah (brez inokulacije) 4027,8 kg SS. Tam, kjer nismo dodatno apnili, je bil dosežen večji pridelek (4621,8 kg SS) kot tam, kjer smo apnili (4108,6 kg SS).
Ključne besede: lucerna, inokulacija, apnenje, pridelek, višina rastlin
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 2433; Prenosov: 111
Celotno besedilo (964,01 KB) |
4. Vpliv globine setve na vznik lucerne (Medicago sativa L.)Anita Breznik, 2013, diplomsko delo Opis: S ciljem ugotoviti optimalno globino setve lucerne smo v letu 2013 izvedli poljski in lončni poskus. V obeh poskusih, zasnovanih po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah, smo lucerno sejali na globine 1, 3 ali 6 cm. V poljskem poskusu nismo ugotovili statistično signifikantnih razlik v številu vzniklih rastlin med globinami setve 1 in 3 cm, medtem ko je bilo število vzniklih rastlin pri globlji setvi signifikantno manjše. V lončnem poskusu se je število vzniklih rastlin lucerne signifikantno razlikovalo med vsemi globinami setve ob najboljšem vzniku pri plitvejši setvi. Pridobljeni rezultati potrjujejo navedbe nekaterih avtorjev, da je treba lucerno sejati v globino približno 1cm ali le malo globlje.
Ključne besede: lucerna/globina setve/vznik/setev/višina rastlin
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 2523; Prenosov: 238
Celotno besedilo (651,56 KB) |
5. Krmni ohrovt (Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef)Marina Rojko, 2010, diplomsko delo Opis: Krmni ohrovt je s hranili bogata krmna rastlina, ki zaradi tehnoloških omejitev pri pridelovanju in vsebnostih škodljivih sestavin, v praksi ni močno razširjen. V diplomskem delu je strnjen pregled obstoječe strokovne literature o krmnem ohrovtu v Sloveniji in predstavljen poljski mikro poskus, izveden v naključnih blokih v štirih ponovitvah, na kmetiji Rojko v Spodnjem Dupleku (Vzhodna Slovenija). V poskusu je bil preučevan vpliv roka setve krmnega ohrovta strženarja (Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef. var. medullosa Thell) sorte Zeleni Angeliter, na višino rastlin, delež listov in prezimitev. Najvišjo končno višino so meseca novembra dosegle rastline, sejane meseca marca (210 cm), najnižjo pa rastline, sejane v mesecu juliju (100 cm). Najvišji delež listov v pridelku je bil pri setvah v juliju (40,7 %), najnižji pa pri setvah v marcu (20,1 %). Prezimitev rastlin pri nobenem izmed rokov setve ni bila uspešna. Zaradi uporabnosti listov za krmo so za jesensko uporabo primerne setve v mesecu juliju in avgustu.
Ključne besede: krmni ohrovt, rok setve, višina rastlin, delež listov
Objavljeno v DKUM: 30.03.2010; Ogledov: 5625; Prenosov: 270
Celotno besedilo (17,83 MB) |
6. Kompeticija treh morfotipov navadnega matije (Phalangium opilio Linnaeus, 1758) (Opiliones, Phalangiidae) na montanskem pašnikuNatalija Turičnik, 2009, diplomsko delo Opis: Paša je selektiven dejavnik za rastline, pri čemer ostajajo nekatere rastlinske vrste nepopasene. Na pašnikih v bližini planinskega doma Košenjak smo poleti 2008 opravili raziskave izbranih okoljskih parametrov na mirovališčih navadnega matija (Phalangium opilio) na nepopasenih grmih oziroma šopih mnogolistnega volčjega boba, malinjaka, lasaste šopulje in velike koprive. Med drugim smo določili specifično listno površino (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Za osebke vrste Phalangium opilio je značilen spolni dimorfizem samcev, razpoznaven po dolžini heliceralnih apofiz, tako da so prisotni trije morfotipi odraslih osebkov: velikorogi samci, majhnorogi samci ter samice. Zanimala nas je razporeditev posameznih morfotipov med opoldnevnim mirovanjem na imenovanih rastlinah. Med meritvami smo na mirovališču vsakega osebka določili njegov spol oziroma morfotip in izmerili naslednje okoljske parametre: višina nad tlemi, višina rastline, temperatura, vlaga, lega glede na osončenost mirovališča ter oddaljenost do najbližjega sosednjega osebka ne glede na morfotip. Po eni strani smo potrdili hipotezo, da se velikorogi in majhnorogi samci glede okoljskih dejavnikov na mirovališčih med seboj značilno razlikujejo. Prav tako smo potrdili hipotezi, da so osebki Phalangium opilio pogostejši na širokolistnih rastlinah, ter da velikorogi samci zasedajo na rastlinah ugodnejša mirovališča kot majhnorogi samci. Po drugi strani nismo potrdili hipoteze, da se samice glede okoljskih dejavnikov ne razlikujejo od nobenega morfotipa samcev.
Ključne besede: Morfotipi vrste Phalangium opilio (velikorogi samec, majhnorogi samec, samica), suha in sveža biomasa rastlin, specifična listna površina (SLA), vsebnost suhe snovi listov (LDMC), okoljske značilnosti mirovališč (višina mirovališča, višina rastline, osončenost, temperatura, relativna zračna vlaga), kompeticija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2009; Ogledov: 4237; Prenosov: 367
Celotno besedilo (6,76 MB) |
7. VPLIV PREZIMNIH DOSEVKOV NA RAST IN PRIDELEK KORUZE (Zea mays L.)Marko Zupanič, 2009, magistrsko delo Opis: Lončni poskus je bil izveden leta 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor, TC za travništvo in pridelovanje krme v Hočah, in je potekal od 15.8. 2006 do 5.10. 2007. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi (v naključnih blokih v štirih ponovitvah). Glavne ploskve je predstavljala simulacija časa zaoravanja prezimnih dosevkov, podploskve pa so predstavljale prezimne dosevke. Preučevan je bil vpliv dveh časov zaoravanja (13.4. 2007 in 25.4. 2007) in štirih prezimnih dosevkov
Ključne besede: čas zaoravanja, indeks listne površine, koruza, lončni poskus, prezimni dosevki (inkarnatka, italijanska mnogocvetna ljuljka, ozimna ogrščica, podzemna detelja), pridelek, višina rastlin, žetveni indeks
Objavljeno v DKUM: 02.03.2009; Ogledov: 5623; Prenosov: 730
Celotno besedilo (6,47 MB) |
