| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Privlačnost držav srednje in vzhodne Evrope za neposredne tuje investicije in položaj Slovenije
Jasna Jurše, 2018, magistrsko delo

Opis: V preteklih dveh desetletjih je bilo v mednarodnem okolju zaznati visoko stopnjo neposrednih tujih investicij z izjemo v letih 2008 in 2009, ko je intenzivnost neposrednih tujih investicij upadla zaradi svetovne gospodarske krize, ki je imela vpliv na dogajanje v mednarodnem okolju. Zaradi pozitivnega vpliva na gospodarstvo in na razvoj države prejemnice so si države v razvoju prizadevale privabiti nove tuje investitorje. Izrazit porast neposrednih tujih investicij v Evropi je na področju srednje in vzhodne Evrope, kjer so se neposredne tuje investicije v zadnjih nekaj letih močno povečale. Še posebej na Češkem, Madžarskem in Poljskem, medtem ko se je Slovaška odrezala nekoliko slabše, vendar še kljub temu veliko bolje kot Slovenija, ki je glede na ostale države deležna zelo nizke stopnje neposrednih tujih investicij. Raziskava v magistrskem delu opredeljuje neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope ter njihov položaj v odnosu do Slovenije. Cilj naloge je bil ugotoviti, ali je vstop držav (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška – držav V4) v Evropsko unijo imel vpliv na povišanje deleža neposrednih tujih investicij teh držav. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali je nizek strošek delovne sile eden izmed poglavitnih dejavnikov za neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope za podjetja iz delovno intenzivne panoge. Kot zadnje smo želeli izvedeti, ali je Slovenija med analiziranimi državami srednje in vzhodne Evrope manj privlačna država za neposredne tuje investicije. Po vstopu nekaterih držav srednje in vzhodne Evrope v EU in po odpravi schengenskega območja je to območje postalo lažje dostopno in logistično manj zahtevno, predvsem zaradi odprave carinskega območja. Investitorji so zaradi tega imeli možnost prostega gibanja med temi državami, ki so zaradi svojega stabilnega gospodarstva in nizkih proizvodnih stroškov postali po letu 2004 in kasneje po 2007 še zanimivejši za tuje investitorje. Na Češkem, Poljskem, Madžarskem in Slovaškem so v preteklih letih potekale različne greenfield, kakor tudi brownfield investicije, pri čemer je absolutni zmagovalec obeh vrst investicij Poljska. V vseh državah V4 najdemo največje mednarodne korporacije s področja avtomobilske in živilske industrije, elektronike, strojništva idr. Te države se neprenehoma soočajo z vedno več novimi investicijami v vedno večjem obsegu, kar bi si Slovenija lahko le želela. Povsem nasprotno je s Slovenijo, ki kljub dobri razvitosti ostaja daleč v ozadju za vsemi ostalimi štirimi državami. Pri tem je poglavitna težava v slabem makroekonomskem okolju in nekonkurenčni proizvodnji – (pre)visok strošek na enoto proizvoda, predvsem kadar večji del proizvodnega stroška predstavlja strošek zaposlenega. Prav tako predstavljajo veliko težavo tudi drugi stroški, vezani na postavitev novega obrata, in s tem povezani upočasnjeni upravni postopki, davčne obremenitve podjetij, pretirana regulacija proizvodni tokov in posledično nekonkurenčno gospodarsko okolje.
Ključne besede: neposredne tuje investicije (NTI), države srednje in vzhodne Evrope, vhodne NTI, multinacionalna podjetja, internacionalizacija
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 573; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

2.
Primerjalna analiza lokacijsko-specifičnih dejavnikov vhodnih tujih neposrednih naložb Slovenije in Češke
Lilijana Virtič, 2018, magistrsko delo

Opis: Tuje neposredne naložbe (TNN) so ena zahtevnejših oblik vstopa na tuji trg, ki jih izvedejo podjetja predvsem z namenom izkoriščanja prednosti tujih trgov, kot so na primer nižji stroški poslovanja in delovne sile ter izogibanja slabostim trga, iz katerega prihajajo investitorji, kot so na primer visoke davčne stopnje. Motivi, zaradi katerih se podjetja odločajo za naložbe na tujih trgih, lahko razdelimo v štiri skupine motivov, in sicer na: motive z namenom povečevanja učinkovitosti podjetja, motive iskanja cenejših virov, motive povezane s trgom, kot so na primer sledenje konkurenci, in motive, ki so povezani s strateškimi cilji in zmožnostmi podjetij. Za države investitorice in prejemnice lahko to prinese tako pozitivne kot negativne učinke. Države investitorice lahko s tem pridobijo dodatne prihodke, zaradi večje izpostavljenosti tujim trgom postanejo podjetja, ki investirajo, bolj konkurenčna in pridobijo nova znanja ter izkušnje, prav tako se poveča tudi zaposlenost v državi investitorici. Vendar pa lahko naložbe domačih podjetij v tujini pomenijo tudi, da pride do odpuščanja številnih delavcev v domači državi zaradi cenejše delovne sile v tujini. Za državo prejemnico pa to pomeni, da se z naložbo tujih podjetij poveča konkurenca na trgu, kar je lahko dobro, saj imajo potrošniki več izbire, domača podjetja pa so prisiljena izboljšati svoje poslovanje, da bi bila bolj konkurenčna tujim podjetjem. Z vprašanjem, zakaj se podjetja odločijo za TNN, se ukvarjajo različne teorije, kot so teorija monopolističnih prednosti, teorija življenjskega cikla proizvoda, internalizacijska teorija in eklektična paradigma. Na to, ali se bo podjetje odločilo za naložbo na tujem trgu, vplivajo številni dejavniki, ki so vezani tako na podjetje, državo, v katero so namenjene naložb, kot na druge dejavnike. Tako eklektična paradigma loči med podjetniško-specifičnimi prednostmi, ki so edinstvene za podjetje, lokacijsko-specifičnimi prednostmi, ki se nanašajo na značilnosti lokacije oziroma države, v katero namerava podjetje vlagati, in na internalizacijske prednosti, ki se nanašajo na dajanje prednosti vzpostavitvi lastnih podružnic v tujini namesto prodaje pravic za delovanje drugim tujim podjetjem. Naša empirična raziskava je pokazala, da je Češka bolj ugodna lokacija za TNN kot Slovenija, saj je njen obseg vhodnih TNN veliko večji, kar pomeni, da je konkurenčnost Slovenije manjša. To lahko vidimo tudi po raziskavah, ki preučujejo konkurenčnost in poslovno okolje držav. Kljub veliki razliki med obsegom vhodnih TNN prejemata obe državi največ naložb iz evropskih držav. Češka ima dobro razvito poslovno okolje, kar kažejo tudi podatki o visoki gospodarski rasti in nizki stopnji brezposelnosti. Slovenija pa se sooča s številnimi problemi, med drugim ima dokaj visoko brezposelnost, visok javni dolg, nizek obseg TNN in zapleteno poslovno okolje. Kljub temu pa imata na določenih področjih enake težave. To so področja pravne države, neučinkovitosti sodstva, neučinkovitosti javnih institucij, plačevanja davkov, najemanja kreditov in pridobitve gradbenih dovoljenj. Slovenija je manj ekonomsko svobodna kot Češka, prav tako podjetja v poslovnem okolju Češke veliko enostavneje poslujejo kot v Sloveniji.
Ključne besede: vhodne tuje neposredne naložbe, Slovenija, Češka, eklektična paradigma, lokacijsko-specifični dejavniki, poslovno okolje
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 506; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
NEPOSREDNE TUJE INVESTICIJE V DRŽAVAH BRICS
Lumturije Pelaj, 2016, magistrsko delo

Opis: NTI je kategorija investicij, ki odraža cilj, ki ga ima rezidenčno podjetje enega gospodarstva (neposredni investitor) za vzpostavitev trajnega interesa v podjetju (podjetje z neposredno investicijo), ki je v tujini. NTI imajo lahko tako pozitiven vpliv na državo gostiteljico kot tudi negativen vpliv. Tokovi NTI služijo financiranju deficita v tekočem računu in prav tako prispevajo k dodatnemu izvozu ali izboljšanju učinkovitosti celotnega domačega gospodarstva. NTI lahko tudi delujejo kot kanal za prenos tehnologije in vseh vrst idej in organizacijskih veščin, managerskih praks, ki povečujejo celotno produktivnost, sploh v razvijajoči ali manj razviti državi gostiteljici. Ponavadi NTI niso dovoljene v vojaško povezanih industrijah, telekomunikacijah, infrastrukturi, farmaciji, pomorskem transportu ipd. Največkrat so te omejitve utemeljene z zakonom kot problem državne varnosti in zato so takšne ekstremne omejitve zakonsko upravičene in mednarodno sprejete. Raziskava je osredotočena na NTI v državah BRICS. Vse države BRICS imajo relativno stabilno gospodarsko rast, pri čemer Kitajska in Indija nimata le stabilne rasti temveč tudi visoko gospodarsko rast. Države BRICS so hitro razvijajoča se gospodarstva, ki so se pojavila kot glavne prejemnice NTI in pomembne izhodne investitorice. V zadnjem desetletju, so se prilivi NTI v BRICS več kot potrojili na ocenjenih 263 milijard USD v letu 2012. Posledično je njihov delež v svetovnih tokovih NTI naraščal tudi v času krize in dosegel 20 % v letu 2012, v primerjavi z letom 2000 kjer je ta delež predstavljal 6 %. Države BRICS so tudi postale pomembne investitorice, njihove izhodne NTI so se povečale iz 7 milijard USD v letu 2000 na 126 milijard USD v letu 2012 oziroma 9 % svetovnih tokov, v primerjavi z desetimi leti prej, kjer je delež svetovnih tokov bil 1 % (UNCTAD, 2013, str. 1).
Ključne besede: BRICS, neposredne tuje investicije, vhodne NTI, izhodne NTI, projekti NTI, prevzemi in združitve, greenfield investicije, liberalizacija.
Objavljeno: 10.03.2016; Ogledov: 1019; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

4.
MANAGEMENT ZALOG V PODJETJU STRUC KOVAČIJA MUTA
Dejan Stemlak, 2013, diplomsko delo

Opis: Vsako uspešno podjetje mora svoje zmogljivosti prilagajati konkurenčnemu trgu ter izkoristiti svoje potenciale. V diplomskem seminarju smo se opredelili na zaloge vhodnega materiala v podjetju Struc kovačija Muta, d. o. o. Podjetje je na trgu prisotno že mnogo let, kar dokazuje, da dobro prilagaja svoje zmogljivosti in da je konkurenčno drugim podjetjem. Danes ga po vsej Evropi poznamo kot enega izmed najmočnejših proizvajalcev vrtnega orodja. V prvem delu seminarja smo predstavili opredelitev problema, cilja ter hipotez. V drugem delu smo predstavili definicije ter obrazložili, kakšen je pomen zalog v podjetju, katere vrste zalog poznamo ter kakšne so njihove funkcije za kasnejše razumevanje raziskovanja problema, ki smo ga proučevali. Definirali smo vlogo nabave pri nabavi vhodnega materiala, kakšne so njene naloge in kakšen je management nabave vhodnega materiala. V tretjem delu smo najprej predstavili podjetje STRUC Kovačija Muta, d. o. o., danes in spoznali smo, kako se je podjetje oblikovalo skozi zgodovino ter kakšen pomen ima na kraj, kjer se je razvijalo. Analizirali smo, kakšne so značilnosti managementa zalog vhodnega materiala, razpravljali, kako se z zastavljeno temo ubada podjetje STRUC Kovačija Muta, d. o. o., in predstavili primer, ko se v podjetju pojavi potreba po določenem materialu, ki ni redno na zalogi. V nadaljevanju smo spoznali proces nabave vhodnih zalog v podjetju, na koncu pa smo razpravljali o možnih izboljšavah, ki bi jih lahko vpeljali. Predstavili smo sistem črtnih kod in razpravljali o tem, kako bi to ekonomično vplivalo na samo podjetje ter na stanje zaloge vhodnega materiala.
Ključne besede: STRUC Kovačija Muta, d. o. o., vhodni material, zaloge, vhodne zaloge, nabava, stroški, sistem črtnih kod
Objavljeno: 27.11.2013; Ogledov: 1200; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (997,87 KB)

5.
ANALIZIRANJE IN MODELIRANJE INFORMACIJSKEGA VIDIKA COBIT 4.1
Blaž Sternad, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili osnovno delovanje Cobit 4.1 ter BPMN notacijo za modeliranje poslovnih procesov. Pri Cobit 4.1 smo se omejili na informacijski vidik in predstavili ter analizirali informacije, ki jih Cobit 4.1 definira. Izvedli smo primerjalno analizo sedmih BPMN diagramov ter na podlagi izbranega diagrama izdelali zemljevid informacijskih tokov za domeno načrtujte in organizirajte (PO), katerega smo uporabili pri izgradnji diagramov za posamezni IT proces omenjene domene. Nastale diagrame smo podrobneje opisali in jih razložili na primeru ter jih povezali s prejšnjimi spoznanji. Prav tako smo izgradili informacijsko rešitev, v kateri smo diagrame prikazali.
Ključne besede: Cobit 4.1, BPMN, informacijski tokovi, prenos dokumentov, sporočilni tokovi, viri IT, vhodne informacije, izhodne informacije, IT proces.
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 1565; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

6.
DOLOČEVANJE ODVISNOSTI IN ZAKONITOSTI POSTOPKA ODREZAVANJA
Rok Anželak, 2011, diplomsko delo

Opis: Za povečanje produktivnosti v industrijski izdelavi je treba povečati izkoriščanje razpoložljivih delovnih sredstev. Za gospodarnost izdelovalnega procesa so odločilne sodobne informacije o odrezavanju. Zaradi vedno večjega uveljavljanja računalniško podprtih in avtomatiziranih sistemov v izdelavi so se povečale potrebe po zanesljivih in obsežnih podatkih za obdelavo. Na podlagi sistematičnih preizkusov, raziskavah obrabe in merjenja rezalnih sil ob upoštevanju vseh značilnic in vplivov na proces rezanja smo analizirali vplivne veličine. Rezultati optimiranja so optimalni obdelovalni podatki in so izredno pomembni za nadaljnjo uporabo pri programiranju numerično krmiljenih strojev.
Ključne besede: proizvodnja, vhodne veličine, modeli optimiranja, rezalni pogoji
Objavljeno: 22.04.2011; Ogledov: 1644; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (7,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici