| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
GRADNJA VGRAJENIH SISTEMOV V AVTOMATIKI - OD IDEJE DO PROTOTIPA
Damjan Kokol, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje razvoj prototipa vgrajenega sistema za vodeno in avtonomno delovanje vlečnega kajta, ki je zasnovan na razvojni ploščici STM32F3DISCOVERY in pripadajočega krmilnega mehanizma. Prvi del naloge predstavlja zgradbo vgrajenih sistemov in preučevanje obstoječih sistemov za vodenje kajta, ki se uporablja za vleko ladij in pogon generatorjev vetrnih elektrarn. Nato sledi predstavitev postopka izdelave prototipa sistema za vodenje manjšega plovila, kjer je posamezno obravnavano načrtovanje in izdelava programa, elektronskih in mehanskih sklopov. Diplomsko delo se konča z ugotovitvami in predlogi za izboljšanje celotnega sistema.
Ključne besede: vgrajeni sistemi, koriščenje vetrne energije, prototip vgrajenega sistema, sistem za vodenje kajta, MEMS senzorji
Objavljeno: 20.12.2013; Ogledov: 1325; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

12.
BREZŽIČNI MERILNI SISTEM
Matej Dominko, 2013, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo razvili mikrokrmilniško napravo za brezžično komunikacijo z Internetom na podlagi standarda 802.11 b/g. Poimenovali smo jo Brezžični merilni sistem. Sistem je realiziran kot spletni strežnik in sestavljen iz mikroprocesorja ATmega328P in modula za brezžično komunikacijo RN-XV 171. S pomočjo senzorjev in preprostih elektronskih vezij pridobivamo podatke o temperaturi, relativni zračni vlagi, zračnemu tlaku ter enosmerni napetosti in toku. Te podatke prikažemo na spletni strani, ki nam ponuja tudi možnost upravljanja z napravo. Merilni sistem je razvit s pomočjo odprtokodnega programskega orodja Arduino.
Ključne besede: mikrokrmilniki, brezžični sistem, vgrajeni sistemi, brezžična omrežja, razvojno okolje Arduino
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 1303; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

13.
VSEPRISOTNE INFORMACIJSKE REŠITVE ZA VOZNIKE
Žan Hovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili pametne mobilne telefone, osnovni koncept GPS sistema, osrednja tema pa so informacijske rešitve za pomoč voznikom, ki so na voljo na vgrajenih sistemih v avtomobilih in na pametnih mobilnih telefonih. Opravili smo raziskavo uporabe navigacijskih sistemov in informacijskih rešitev, ki so namenjeni voznikom. Izdelali pa smo tudi aplikacijo za pomoč voznikom, ki deluje na telefonih z operacijskim sistemom Windows Phone 7. Opisali smo način izdelave aplikacije in njeno funkcionalnost.
Ključne besede: GPS, pametni telefoni, vgrajeni sistemi, navigacija
Objavljeno: 10.01.2013; Ogledov: 1270; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

14.
KOMUNIKACIJSKI MOST VGRAJENIH SISTEMOV V OMREŽJU CAN
Matej Korade, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisan razvoj aplikacij, ki povezane v celoto tvorijo premostitev fizičnega CAN vodila preko vgrajenega sistema. Razvoj vsebuje analizo obstoječega vgrajenega sistema in načrtovanje programske opreme za mikrokrmilnik, ki je ključni del tega sistema. Analiziramo delovanje simulatorja, s katerim simuliramo ostalo strojno opremo enega izmed sistemov in razvijamo modul zanj. Opisane so tehnologije uporabljene pri razvoju sistema. Med te spada analiza TCP protokola za prenos podatkov in analiza CAN omrežja. Prikazan je sistem uokvirjanja, ki se uporablja v vseh aplikacijah in omogoča enostavno kodiranje in dekodiranje sporočil. CAN sporočila namreč zakodirana natovorimo v TCP paketke, kjer se kot takšni preko interneta pošiljajo med sistemi. S tem smo premostili CAN vodilo preko obstoječih tehnologij, kar pomeni, da se naši sistemi lahko med seboj pogovarjajo ne da se nahajajo na isti lokaciji.
Ključne besede: TCP/IP protokol, CAN omrežje, mikrokrmilniki, vgrajeni sistemi, programiranje
Objavljeno: 04.01.2013; Ogledov: 1224; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (6,41 MB)

15.
KRMILJENJE MIKROKRMILNIŠKEGA MODULA ARDUINO IN NJEGOVA UPORABA PRI KOMUNIKACIJI Z OSTALIMI NAPRAVAMI
Matej Ekart, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali mikrokrmilniški modul Arduino. Opisali smo strojno opremo modela Uno, ki ga uporabljamo v praktičnem delu, ter predstavili osnovne karakteristike ostalih modelov. V nadaljevanju smo spoznali odprtokodno razvojno okolje Arduino in Arduino programski jezik. V praktičnem delu smo preverili, kako se odprtokodna platforma Arduino izkaže v praksi. Razvili smo avtomatski sistem za samodejno zalivanje, pri čemer smo uporabili številne dodatne komponente, ki smo jih tudi predstavili. Prav tako smo izdelali lasten senzor vlažnosti zemlje, ki nam pomaga pri odločanju. Posamezne korake razvoja smo podrobno opisali in razložili vezalno shemo elementov.
Ključne besede: Arduino, mikrokrmilnik, vgrajeni sistemi, senzor vlažnosti zemlje, zalivalni sistem, bluetooth
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 4265; Prenosov: 1231
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

16.
VGRAJEN SISTEM KRMILNIKA ZA USMERJANJE ANTENSKEGA SKLOPA
Gregor Kirbiš, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil izdelati krmilnik za krmiljenje antenskega sklopa. Krmilnik je namenjen tako avtomatskemu sledenju satelitov kot tudi ročnemu načinu premikanja antenskega sklopa. Krmilnik smo izdelali s pomočjo programskega paketa za načrtovanje elektronskih sistemov Altium designer in okolja za razvoj vgrajene programske opreme CodeVisionAVR. Vgrajena programska oprema je zasnovana v C programskem jeziku. Obstaja že mnogo takšnih sistemov, ki imajo identične funkcije kot jih ima vgrajeni sistem krmilnika za usmerjanje antenskega sklopa. Pri obstoječih sistemih se krmiljenje usmerjanja antenskega sistema izvaja s pomočjo relejev. Slabost uporabe relejev je v tem, da ne omogočajo zveznega sledenja satelitov, mehkega zagona in pospeševanja pri premikanju antenskega sistema. Vgrajen sistem krmilnika za usmerjanje antenskega sklopa bomo krmilili s pomočjo pulzno širinske modulacije. Omejitvi pri načrtovanju krmilnika za usmerjanje antenskega sklopa sta bili napajalna napetost za vezje in aktuatorje, ter kompatibilnost s programsko opremo za sledenje satelitov.
Ključne besede: vgrajeni sistemi, antenski sklopi, krmilniki, pulzno širinska modulacija, sledenje satelitov.
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1185; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (5,28 MB)

17.
ENOTA ZA BLAŽENJE NAPAK V VISOKO ZANESLJIVIH VGRAJENIH SISTEMIH
David Selčan, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisan razvoj in uporaba enote za blaženje napak za uporabo v visoko zanesljivih vgrajenih sistemih. Enota je bila razvita s poudarkom na uporabi v uporabniško programiranih poljih logičnih vrat v strojno opisnem jeziku verilog. Različni kodi za popravljanje napak so opisani in primerjani, vključno z možnimi načini njihove realizacije v digitalnih vezjih. Pravilno delovanje enote za blaženje napak je bilo preverjeno, prav tako so bili določeni pogoji za njeno uporabo.
Ključne besede: vgrajeni sistemi, blaženje napak, FPGA, strojno opisni jezik, Hammingov kod
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 1179; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

18.
SPREMLJANJE LOKACIJE VOZILA IN NJEGOVE STATISTIKE MOTORJA PREKO DLANČNIKA - STROJNI DEL
Matej Zorko, 2012, diplomsko delo

Opis: Delo podrobno predstavi razvoj prototipnega strojnega vmesnika za spremljanje lokacije vozila in njegove statistike motorja. Podrobno opiše strojne značilnosti, samo aplikacijo, uporabljena razvojna okolja in knjižice, vmesnike ter implementacije vseh protokolov, ki so potrebni za komunikacijo v takšnem sistemu. Sistem je zgrajen okrog ARM-ovega mikrokrmilnika Cortex-M3, ki podatke iz avtomobila pridobiva preko standardiziranega vmesnika OBDII. Sistem podatke obdela in jih posreduje dlančniku preko brezžične povezave Bluetooth, po mobilnem omrežju GPRS za sledenje vozilu v realnem času, jih beleži na spominsko kartico microSD ali posreduje po vmesniku USB.
Ključne besede: sledenje, GPS, Bluetooth, dlančnik, OBDII, mikrokrmilnik, ARM, Cortex-M3, GCC, OpenOCD, statistika motorja, GPRS, vgrajeni sistemi, C++, brezžična komunikacija, zajemanje podatkov, USB, VCP, microSD
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1736; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

19.
BREZŽIČNO KOMUNIKACIJSKO RAZVOJNO OKOLJE ZA ROBOTA ROBOSAPIEN
Mitja Gomboc, 2007, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisan razvoj brezžičnega komunikacijskega okolja za Robosapien. Ta razvoj zajema analizo obstoječe strojne opreme in načrtovanje nove ter primerjavo in uporabo različnih brezžičnih tehnologij za prenos podatkov. Za uporabo brezžičnih komunikacijskih omrežij smo analizirali različne vgrajene sisteme, ki omogočajo uporabo brezžičnih tehnologij WLAN 802.11 in Bluetooth v1.1 ter omogočajo razvoj lastne programske opreme. Razvojno okolje nam nudi dostop do strojne opreme, tako lahko krmilimo elektromotorje in zaznavamo informacije od senzorjev ter ima možnosti za oddaljeno nadgradnjo programske opreme.
Ključne besede: elektronika, brezžične komunikacije, mobilne naprave, mikrokrmilniki, senzorji, vgrajeni sistemi
Objavljeno: 02.02.2012; Ogledov: 1670; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (25,21 MB)

20.
STISKANJE IN REKONSTRUKCIJA RASTRSKIH PISAV Z VERIŽNO KODO
Timotej Globačnik, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov način stiskanja rastrskih računalniških pisav, ki je primeren predvsem za nizkozmogljive računalniške sisteme. Postopek stiskanja temelji na tehniki ogliščne verižne kode v kombinaciji s Huffmanovim kodirnikom. Pri tem obliko posameznega znaka pisave predstavimo z verižno kodo, katere elemente dodatno stisnemo s Huffmanovim kodirnikom. Pri postopku rekonstrukcije znakov nastale luknje zapolnimo z algoritmom FloodFill. Ta omogoča omejevanje porabe pomnilnika med postopkom polnjenja lukenj in je zato primeren tudi za uporabo v vgrajenih sistemih. Prostorsko in časovno učinkovitost predlaganega postopka smo primerjali z najbolj razširjenimi postopki predstavitve rastrskih pisav in najpogosteje uporabljenimi postopki stiskanja bitnih slik. Analizo smo izvedli na več vrstah pisav različnih velikosti, pri čemer se je predlagani postopek izkazal kot prostorsko in časovno najučinkovitejši. Prav tako smo na laboratorijskem vgrajenem sistemu implementirali postopek rekonstrukcije znakov in časovno zahtevnost le-tega primerjali z nekaterimi postopki stiskanja bitnih slik. Tudi v tem primeru se je naš postopek izkazal kot najučinkovitejši. Na osnovi rezultatov opravljenih meritev, tako na osebnem računalniku kot na laboratorijskem vgrajenem sistemu, smo potrdili postavljene hipoteze. Glede na ugotovitve lahko zaključimo, da je predstavljeni postopek stiskanja rastrskih pisav zaradi prostorske in časovne učinkovitosti ter enostavne implementacije postopka rekonstrukcije primeren za uporabo v nizkozmogljivih računalniških sistemih.
Ključne besede: računalniške pisave, rastrske pisave, stiskanje pisav, rekonstrukcija pisav, verižna koda, ogliščna verižna koda, Huffmanovo kodiranje, brezizgubno stiskanje, stiskanje bitnih slik, vgrajeni sistemi, pisave v vgrajenih sistemih
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 1891; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (5,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici