1. Naprednejši oddaljen dostop in nadzor instrumentov podjetja MetrelJakob Kordež, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavimo načine oddaljenega dostopa in nadzora do vgrajenih sistemov, naštejemo probleme, ki jih srečamo pri implementaciji in uporabi, ter predstavimo rešitve, ki so na voljo. Predstavljene rešitve nato uporabimo za implementacijo sistema za oddaljen dostop do naprave in demonstriramo njegovo delovanje. Delo zaključimo z analizo rešitve v različnih okoliščinah in s simuliranjem raznih problemov ter preverjanjem odziva sistema. Ugotovili smo, da je neposredna povezava najbolj zanesljiva in omogoča najmanjšo zakasnitev, vendar ni vedno izvedljiva. V takih primerih je priporočljiva uporaba posredniškega strežnika, ki zagotavlja povezljivost tudi takrat, ko neposredna povezava ni mogoča. Ključne besede: Oddaljen dostop, posredniški strežnik, neposredna povezava, vgrajeni sistemi Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,09 MB) |
2. OPC UA vmesnik vgrajen v industrijske naprave : diplomsko deloDavid Copot, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljen OPC UA vmesnik z namestitvijo oziroma nastavitvami strežnika za uporabo direktno na strojni opremi industrijske avtomatizacije. Izvedena je primerjava med klasično shemo OPC povezovanja, OPC UA in OPC UA, vgrajenim v naprave. Prikazan je primer z vgrajenim OPC UA vmesnikom podjetja Siemens na krmilniku S7-1200 serije. Na didaktičnem modelu regulacije temperature so se preverile možnosti uporabe, nastavitve zaščit dostopa in enkripcija; za omogočitev zanesljive in varne komunikacije v industrijski sferi in navzven v medmrežje. V demonstraciji je izvedena PLK koda v TIA portalu in prenos IO točk iz PLK v SCADA sistem preko OPC UA vmesnika s programskim okoljem IFIX. Dodatno je testiran projekt OPC UA vmesnika na Raspberry Pi platformi, z demonstracijo prenosa vrednosti temperature in vlage v SCADA sistem, s čimer je možno razne IoT in IIoT naprave vključevati v industrijske aplikacije. Testirana sta tudi Matlab OPC UA odjemalec in hitrost prenosa IO točk tako iz PLK kot iz Raspberry PI naprave. Nazadnje smo uspeli z demo aplikacijami na Android platformi preko OPC UA odjemalcev izvesti še mobilno aplikacijo z grafičnim vmesnikom na modelu regulacije temperature. Ključne besede: avtomatizacija, PLK, OPC UA vmesnik, SKADA, vgrajeni sistemi. Objavljeno v DKUM: 13.04.2023; Ogledov: 726; Prenosov: 86
Celotno besedilo (5,49 MB) |
3. Zajem in kompresija podatkov na krovu nanosatelita TRISAT-R : diplomsko deloUrban Prah, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava omejitve in rešitve za učinkovito komuniciranje zemlje z nanosatelitom v visoki orbiti. Ogleda si postopek implementacije rešitve za stiskanje brez izgub in zajemanja fotografij z mikro kamero AMS NanEyeC. Za stiskanje uporablja knjižnico heatshrink, ki v ozadju uporablja algoritem LZSS. Demonstrira tudi zajem in stisnjen prenos fotografije iz delujočega satelita. V sklepu kritično obravnava lastno implementacijo in razmišlja o potencialnih izboljšavah na prihodnjih satelitih. Ključne besede: TRISAT-R, nanosatelit, kompresija, heatshrink, kamera, NanEyeC, FreeRTOS, vgrajeni sistemi Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 565; Prenosov: 71
Celotno besedilo (3,10 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Digitalno-Analogne simulacije elektronskih vezij z uporabo odprtokodne programske opreme : magistrsko deloMatic Trčak, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo zajema preučevanje simulacijskega postopka analize digitalnih in analognih vezij na primeru 3-faznega razsmernika. Simulacije so izvedene izključno z uporabo odprtokodne programske opreme in vsebujejo povezavo s programskim vmesnikom v C-jeziku. Natančno je opisan postopek uporabe programskih orodij ngspice in LTspice. Opisano je programiranje v programskem jeziku strojne opreme Verilog. Analizirani so rezultati časovnih potekov bremenskih napetosti in tokov. Ključne besede: Simulacije, digitalna vezja, analogna vezja, odprtokodna oprema, ngspice, Verilog, LTspice, vgrajeni sistemi, razsmernik Objavljeno v DKUM: 01.07.2020; Ogledov: 1422; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,95 MB) |
6. Prikaz delovanja večopravilnega sistema v realnem času : diplomsko deloMarko Pašalić, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so opisane lastnosti večopravilnega vgrajenega sistema, opravila in njihovi atributi, delovanje strategij razvrščanja v večopravilnem sistemu ter delovanje programa. Za prikaz delovanja razvrščevalnika pri različnih scenarijih je bil nadgrajen program, ki izvede simulacijo razvrščanja opravil, katere rezultati so prikazani v ganttovem diagramu. Končni rezultat je aplikacija, napisana v programskem jeziku Java, ki omogoča prikaz razvrščanja opravil z dodanimi kritičnimi območji. Delovanje kritičnih območij je bilo implementirano pri strategijah razvrščanja EDF in priority. V primeru EDF smo tudi razširili analizo razvrstljivosti z upoštevanjem kritičnih območij in preklopnih časov za podani scenarij. Ključne besede: vgrajeni sistemi, večopravilni sistem, strategije razvrščanja, razvrščanje opravil, aplikacija v Javi, kritično območje Objavljeno v DKUM: 23.05.2019; Ogledov: 1533; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,50 MB) |
7. Ponavljalnik telegramov v brezžičnih senzorskih omrežjihAndraž Vergles, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: V zakjučni nalogi je opisano načrtovanje ponavljalnika za brezžično avtomatsko odčitavanje merilnikov porabe. Ponavljalnik je bil načrtovan v skladu s standardi, ki veljajo v brezžičnih komunikacijah in, ki definirajo komunikacijske protokole. Pri načrtovanju smo se osredotočili na čim manjšo porabo naprave med delovanjem in čim manjšo velikost
Izvedene so bile meritve modulacijske pasovne širine, porabe naprave, S11 parametra antene in njene usmerjenosti. Ključne besede: vgrajeni sistemi, wM-BUS, avtomatsko odčitavanje metrov, brezžična senzorska omrežja Objavljeno v DKUM: 21.03.2017; Ogledov: 1552; Prenosov: 128
Celotno besedilo (2,33 MB) |
8. RAZVOJ KOMUNIKACIJSKEGA PREHODA S PODPORO MODERNIH PROTOKOLOV ZA SISTEME SCADAJani Dolinar, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo opisuje zasnovo in razvoj programske opreme razširitvenega modula za
PLK, ki služi kot komunikacijski prehod med enoto PLK in oddaljenim nadzornim sistemom.
Razširitveni modul je namenjen za nadzor in vodenje geografsko razpršenih procesov, kot
so npr. aplikacije v energetski industriji. Razširitveni modul je razvit v Linux okolju in za
komunikacijo uporablja protokole IEC60870-5 in DNP3, ki so posebej prilagojeni za
komunikacijo z razpršenimi procesi. V magistrskem delu so predstavljene teoretične osnove
sistemov daljinskega vodenja, pripadajočih komunikacijskih tehnologij in osnove Linux
operacijskega sistema, ki so potrebne za razumevanje delovanja razširitvenega modula.
Po postavitvi teoretičnih temeljev je predstavljena funkcionalnost, uporaba in osnovna
zasnova programske arhitekture razširitvenega modula. Ključne besede: Daljinsko vodenje, komunikacijski protokoli, PLK, Linux, vgrajeni sistemi Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1868; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,95 MB) |
9. Uporaba sledenja in beleženja pri razvoju programske opreme za vgrajene sistemeRudi Krebs, 2016, magistrsko delo Opis: Naloga osvetljuje problematiko razvoja programske opreme za vgrajene sisteme. Poudarek
je na specifiki, prisotni pri razvoju vgrajenih sistemov s skromnejšo strojno opremo. Takšne
naprave so pogosto prisotne kot končne točke v telekomunikacijskih omrežjih. Ponavadi jih
imenujemo terminalna oprema. Še posebej pomemben vidik razvoja programske opreme
je preverjanje programske opreme. Magistrska naloga skuša na sistematičen način
prikazati pomen in pomembnost sledenja pri razvoju programske opreme za vgrajene
sisteme. Pojasnili bomo, kaj je sledenje, prikazali sodobne načine sledenja in poudarili
specifike, prisotne pri sledenju v vgrajenih sistemih s skromnejšo strojno opremo. V ta
namen smo opravili sistematični pregled obstoječih programskih rešitev za sledenje in
beleženje dogodkov v vgrajenih sistemih. Zanimala nas je predvsem primernost obstoječih
implementacij za uporabo v ciljnih sistemih.
Glede na ugotovitve raziskave, ki je pokazala na potrebo in smiselnost po razvoju
samostojne knjižnice, smo se odločili, da bomo v okviru magistrskega dela izdelali
univerzalno programsko knjižnico za sledenje in beleženje, ki bi ustrezala specifičnim
zahtevam, ki jih postavljajo vgrajeni sistemi s skromnejšo strojno opremo. V primerjavi z
obstoječimi rešitvami smo razvili programsko knjižnico za sledenje, ki je še posebej dobro
prilagojena za uporabo v vgrajenih sistemih s skromnejšo strojno opremo. Bistvene
značilnosti naše implementacije knjižnice za sledenje so univerzalnost, prilagodljivost,
modularnost, zmožnost vpeljave navideznih modulov v obstoječo, ne-modularno
programsko kodo, majhna velikost in majhen vpliv na zmogljivosti sistema. Prikaz
implementacije, tehnik in rešitev, uporabljenih pri izdelavi te knjižnice, ki so plod dolgoletnih
izkušenj pri razvoju takšnih sistemov, predstavlja jedro te naloge. Ključne besede: sledenje, beleženje, razvoj programske opreme, vgrajeni sistemi, ponovna uporaba. Objavljeno v DKUM: 29.03.2016; Ogledov: 1812; Prenosov: 172
Celotno besedilo (3,87 MB) |
10. Implementacija in uporaba prosto dostopnega operacijskega sistema realnega časa na vgrajenem robotskem krmilnikuDarko Hercog, Aljaž Kapun, Karel Jezernik, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: V članku sta predstavljeni implementacija in uporaba prosto dostopnega operacijskega sistema realnega časa na robotskem krmilniku DSP-2. Vgrajen robotski krmilnik, ki je bil razvit na Fakulteti za elektrotehniko računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, se uporablja pretežno v pedagoškem procesu za vodenje večosnih mehanizmov. Dodatno je bila k sami implementaciji operacijskega sistema realnega časa FreeRTOS realizirana podpora za programski jezik MATLAB/Simulink. Ta programska podpora omogoča preprosto kreiranje več opravilnih algoritmov v blokovno orientiranem programu Simulink ter hitro implementacijo in verifikacijo zasnovanih algoritmov vodenja na vgrajenem robotskem krmilniku. Članek je podkrepljen z opisom primera uporabe implementiranega operacijskega sistema realnega časa pri vodenju dvoosnega mehanizma. Ključne besede: operacijski sistemi realnega časa, vgrajeni sistemi, robotski krmilniki, hitra implementacija algoritmov vodenja, SCARA mehanizmi, izobraževanje Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1421; Prenosov: 90
Povezava na celotno besedilo |