| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Napoved proizvodnje električne energije iz vetrnih elektrarn na podlagi vremenskih podatkov : diplomsko delo
Tilen Natek, 2022, diplomsko delo

Opis: Najpomembnejša naloga naše generacije je ohraniti planet, da bodo naši zanamci dihali svež zrak, pili čisto vodo in živeli v normalni temperaturi. Pri tem bo eno ključnih vlog odigrala oskrba z električno energijo. Za čim večjo podnebno nevtralnost si močno prizadeva tudi Evropska unija (EU), saj v tako imenovani zeleni preboj vlaga veliko časa in denarja. Posledično obnovljivi viri energije (OVE) predstavljajo vedno večji delež naše oskrbe z električno energijo. Toda treba se je zavedati, da bolj ko se naša električna energija napaja iz vremensko odvisnih virov energije, kot sta veter in sonce, bolj niha delovanje električnega omrežja in večji pomen ima napovedovanje proizvodnje vetrne energije.
Ključne besede: Vetrna energija, vetrne elektrarne, hitrost vetra, realizirana proizvodnja električne energije, napovedovanje.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 211; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (5,83 MB)

2.
Izkoriščanje vetrne energije pri energetski oskrbi v sloveniji in svetu
Primož Hedl, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje razvoj vetrne energije v Sloveniji in po svetu. Predstavi problematiko nizkih vrednosti inštaliranih moči in proizvodnje električne energije iz vetrnih elektrarn v Sloveniji. Primerjava je narejena z drugimi evropskimi državami, ki vlagajo ogromna sredstva v vetrno energijo in nas postavljajo na dno lestvice pri omenjenem viru proizvodnje električne energije. Diplomsko delo predstavi prvega investitorja in očeta prve vetrnice v Sloveniji ter vse težave, ki spremljajo realizacijo podobnega projekta. Skozi prikazane tabele in grafe, ki prikazujejo minule projekte in projekte v prihodnosti, v prihodnost ne moremo zreti optimistično, saj bo naš položaj, kar se tiče vetrne energije, dokler ne spremenimo zakonodaje in se približamo investitorjem, na repu EU. Prav tako v diplomskem delu obravnavamo zaveze OVE s strani EU. V tabelah je razvidno, v katerih sektorjih cilj izpolnjujemo in v katerih ga še ne dosegamo. Glede na visoke zahteve, ki so bile v zavezi sprejete, bodo potrebna velika vlaganja in subvencije s strani države, da izpolnimo zastavljene cilje OVE, predvsem slediti optimističnemu cilju, da do konca leta 2030 vse države EU dosežejo vsaj 32-odstotni delež iz OVE v bruto končni rabi energije.
Ključne besede: električna energija, obnovljivi viri, vetrne elektrarne, proizvodnja električne energije, podporna shema
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 487; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

3.
Mala vetrna elektrarna z inovativnim generatorjem: Strategija razvoja in trženje
Lev Mijoč, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena strategija razvoja male vetrne elektrarne z inovativnim generatorjem kot projekt na ključ. V ta namen smo ovrednotili ekonomski in naravni (vetrni) potencial slovenskega ter evropskega trga za izgradnje malih vetrnih elektrarn, predstavili prednosti inovativnega generatorja v razvoju, izvedli analizo konkurenčnih vetrnih elektrarn v Sloveniji in tujini, pregledali zakonodajo, ki jo je potrebno upoštevati pri projektiranju in izgradnji manjših vetrnih elektrarn v Sloveniji, razčlenili projekte izgradnje za različna naročila izvedb in oblikovali kompleksnost izvedbe ter organizacijo inženiringa. Pripravili smo tudi načrt trženja in izvedli oceno ekonomske upravičenosti projekta za kupca ter za ponudnika vetrnih elektrarn.
Ključne besede: mala vetrna elektrarna, obnovljivi viri energije, inovativni generator, zelena energija, izkoriščanje vetra, izgradnja vetrne elektrarne, učinek strehe, energija vetra, projekt na ključ
Objavljeno v DKUM: 15.03.2021; Ogledov: 631; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

4.
Razvojni potencial umeščanja malih veternih elektrarn v urbanem okolju
Klavdija Ramšak, 2020, diplomsko delo

Opis: Načrtovanje energetske prihodnosti se sooča s problemom razvoja pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov in z umeščanjem tehnoloških objektov v urbani prostor. V diplomskem delu smo obravnavali razvojne možnosti postavitve malih vetrnih elektrarn v urbano okolje. Preverili smo, kakšni so njihovi vplivi v prostorskih ureditvah, kakšen je doprinos za trajnostni razvoj in kakšne so zakonodajne možnosti. Analizirali smo trenutno stanje umeščanja malih vetrnih elektrarn v Republiki Sloveniji in tujini ter z anketo preverili aspekte umestitve malih vetrnih elektrarn v urbano okolje z vidika družbene sprejemljivosti.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, male vetrne elektrarne, trajnostni razvoj, urbano okolje
Objavljeno v DKUM: 01.07.2020; Ogledov: 613; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

5.
Uporaba BEM metode za izračun izkoristka vetrne turbine
Miha Smrekar, 2019, diplomsko delo

Opis: Teorija gibalne količine elementov lopatice (angl. Blade Element Momentum Theory – BEM) je analitična metoda, ki se uporablja za izračun karakterističnih sil, ki delujejo na vetrno turbino ali propeler. V diplomski nalogi smo zbrali teorijo analitičnega izračuna z metodo BEM, izdelali program za analizo vetrne turbine ter ovrednotili analitične rezultate. Za izračun smo uporabili model trolopatične vetrne turbine s polmerom 0,45 m in aerodinamičnim profilom NREL S826. Ugotovili smo, da je potrebno za kvaliteten izračun z BEM metodo uporabiti popravke BEM metode in izvedli smo preračun z uporabo popravkov za visoke vrednosti indukcijskega faktorja, popravkov rotacijske augmentacije ter popravkov izgub na vrhu in ob vznožju lopatice. Z optimizacijsko metodo algoritma diferencialne evolucije smo prikazali postopek optimizacije vetrne turbine v obratovalni točki razmerja hitrosti vrha lopatice λ=5,89. Najvišji izračunani izkoristek optimizirane geometrije je dosegel 12 % višji izkoristek od izračunanega izkoristka osnovne geometrije, slabost optimizirane geometrije pa je bila večja sila upora na vetrnico v primerjavi z osnovno geometrijo.
Ključne besede: vetrna energija, vetrne elektrarne, BEM
Objavljeno v DKUM: 21.10.2019; Ogledov: 1221; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (5,15 MB)

6.
Napoved energetske in ekonomske učinkovitosti vetrne turbine s programskim paketom RETScreen Expert : diplomsko delo
Patrik Ambrožič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava energetsko in ekonomsko analizo vetrne elektrarne s programskim paketom RETScreen Expert. Analiza je sestavljena iz šestih korakov, ki jih omogoča program. Lokacija postavitve vetrne elektrarne je Lisca, ki je vrh nad Sevnico. Vetrno polje je sestavljeno iz petih turbin nemškega proizvajalca Enercon E53. Podatki so izbrani iz baze podatkov samega programa, hitrost vetra je vnesena po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje, odkupna cena električne energije iz vetrnih elektrarn pa je izbrana iz portala Energetika Ministrstva za Infrastrukturo. Na podlagi opravljene analize smo ugotovili, da bi se izgradnja vetrne elektrarne ne bi izplačala.
Ključne besede: vetrne elektrarne, vetrne turbine, vetrna energija, energetska učinkovitost, ekonomičnost, analiza učinkovitosti, programska podpora, Lisca, RETScreen Expert
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 1222; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

7.
Zasnova lopatice rotorja vetrne elektrarne
Jure Kvas, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Z naraščajočim deležem proizvodnje električne energije z uporabo vetrne energije se povečuje tudi število raziskav, nadgradenj in optimizacij tehnologije. Eno izmed ključnih omejitev pri smiselnosti postavitve VE (vetrne elektrarne) in pri samem obratovanju le-teh predstavljajo primerni vetrni pogoji, kjer nemalokrat pride do velikih hitrosti in je zaradi varnosti in zaščite pred obremenitvijo treba sistem zaustaviti. Z idejno rešitvijo lahko nadgradimo lopatice VE z razbremenilnimi loputami, zaradi katerih zmanjšamo upor vetra in podaljšamo čas delovanja, s tem pa tudi zvišamo količino proizvedene električne energije. Trend postavitev novih sistemov bo v naslednjih dvajsetih letih še naraščal, zato se lahko nadgradnja po nadaljnjih uspešnih raziskavah s pridom uporabi pri večjih VE.
Ključne besede: vetrne elektrarne, nadgradnja lopatice, vetrna energija, električna energija, obnovljivi viri
Objavljeno v DKUM: 24.07.2018; Ogledov: 1533; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

8.
Možnost razvoja obnovljivih virov energije v Pomurju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Patrik Kodba, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali čedalje bolj pomembno temo, in sicer obnovljive vire energije. Ti so čedalje bolj pomembni zaradi vse večjega onesnaževanja, ki ga povzročajo fosilna goriva, ki so še vedno prevladujoči vir pridobivanja energije. Osredotočili smo se na Pomurje, lastnosti izbrane regije in možnosti postavitve posameznih elektrarn na obnovljive vire. S pomočjo izbrane literature smo ugotovili, da v Pomurju ni dovolj konstantnega vetra za postavitev vetrnic, da obstaja potencial za biomaso, vendar je v primerjavi s potencialom v ostalih delih Slovenije manjši zaradi velikega števila kmetijskih površin. Za sončno energijo smo ugotovili, da je poleti velik izkoristek, pozimi pa zelo slab zaradi majhnega števila sončnih dni. Za geotermalno energijo je na celotnem področju Pomurja velik potencial, vendar tam, kjer se izkorišča, se izkorišča zgolj za zdravilišča. Za bioplinarne lahko povemo, da ima Pomurje zelo velik potencial, saj ima veliko kmetijskih dejavnosti in je ena izmed najboljših oblik za Pomurje. Reka Mura je po svojih lastnostih druga najboljša reka v Sloveniji, kar nam pove, da ima Pomurje zelo dober potencial za gradnjo hidroelektrarn. Zanimalo nas je mnenje Pomurcev o obnovljivih virih, zato smo naredili raziskavo. Rezultati so pokazali, da so Pomurci precej ozaveščeni o obravnavani temi, o obnovljivih virih energije pa več vedo moški kot ženske. Velik delež anketiranih Pomurcev doma ne pridobiva energije iz obnovljivih virov, tisti, ki pa jo, pa se po večini poslužujejo sončne energije ali pa energije iz biomase. Pomurci menijo, da je najboljša izbira za njihovo regijo sončna energija, sledi energija iz biomase, pri postavitvi hidroelektrarn in vetrnic pa so mnenja vprašanih deljena. Zaključimo lahko, da ima Pomurje velik potencial za skoraj vse oblike obnovljivih virov energije, česar se zavedajo tudi prebivalci te regije.
Ključne besede: energija, viri, obnovljivi viri, vetrne elektrarne, sončna energija, biomasa, bioplin, geotermalna energija, hidoelektrarne, Pomurje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.04.2018; Ogledov: 1117; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

9.
Ovrednotenje modelov verjetnostne porazdelitve napake napovedi proizvodnje vetrnih elektrarn
Boštjan Polajžer, Dunja Srpak, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V članku so obravnavani različni modeli verjetnostne porazdelitve napake proizvodnje vetrnih elektrarn. Poleg modelov, znanih iz literature (beta, Weibull, gamma), so obravnavani modeli z razširjeno nesimetrično posplošeno normalno porazdelitvijo. Obravnavan je tudi model s t.i. verzatilno verjetnostno porazdelitvijo, ki je občutljiv na valovitost empirične porazdelitve, vendar omogoča analitičen izračun percentilne funkcije. Dobljeni rezultati kažejo, da modeli z beta, Weibull in gamma verjetnostno porazdelitvijo ne dajejo dobrih rezultatov, bistveno bolj ustrezni so modeli z nesimetrično posplošeno normalno verjetnostno porazdelitvijo.
Ključne besede: model verjetnostne porazdelitve, verjetnostna analiza, porazdelitev napake, proizvodnja električne energije, vetrne elektrarne
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 991; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (907,97 KB)

10.
Energijski model za oceno življenjske dobe osi vetrne elektrarne
Miljenko Cvetić, 2015, doktorska disertacija

Opis: Do sedaj je bilo projektiranje komponent vetrnega agregata usmerjeno tako, da so bile projektne obremenitve večje od tistih v resnici, s čimer so bile izpolnjene zahteve glede konservativnosti in mehanične varnosti vetrnega agregata. Os vetrnega agregata je s tem predimenzionirana, kar je s stališča varnosti ugodno, ampak zaradi večje mase povzroča dodatne zahteve glede nosilnosti stolpa in obračanja gondole. Prav tako večje dimenzije osi vplivajo na njegovo višjo ceno, kot tudi višjo ceno vetrnega agregata. Pravilnost in točnost projektiranja se lahko preveri šele, ko je agregat v uporabi. V doktoratu sta analizirana deformacijsko stanje in stanje napetosti na enem merilnem mestu, in sicer kritičnem delu osi vetrnega agregata. Obenem je bila s pomočjo znanega matematičnega modela opravljena analiza ujemanja teoretičnih in izmerjenih vrednosti. S primerjavo izmerjenih mehaničnih lastnosti, trajne dinamične trdnosti in lomne žilavosti je zaključeno, da so projektno predvidene delovne obremenitve in izmerjene obremenitve bistveno nižje od dinamične trdnosti materiala. Razen tega, določena je metodologija utrujenosti osi vetrnega agregata.
Ključne besede: os vetrne elektrarne, hitrost vetra, jeklena litina, utrujenost, Wöhlerova krivulja, lomna žilavost, mehanske lastnosti
Objavljeno v DKUM: 15.09.2015; Ogledov: 1763; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (26,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici