1. Projekti vetrnih elektrarn v pripravi v Sloveniji : diplomsko deloMilan Pavlović, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljeni energija vetra in vetrne turbine ter projekti vetrnih elektrarn, ki so v načrtovanju za gradnjo v Sloveniji.
V začetnih poglavjih so predstavljeni zgodovina in splošni podatki o vetrnih elektrarnah in energiji vetra ter merjenje vetra.
Nato so opisani glavni elementi razmer vetrne energije v Sloveniji in Evropi, karakteristike vetra in vetrne turbine. V zadnjem delu je predstavljen kratek opis projektov vetrnih elektrarn v pripravi v Sloveniji.
Opisani so vsi načrtovani projekti in njihove glavne značilnosti, kot so območje postavitve, priključitev na omrežje, dostopnost in lastnosti izbranih vetrnih elektrarn.
Ključne besede: vetrna elektrarna, energija vetra, vetrna turbina, projekti vetrnih elektrarn, merjenje vetra
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (3,59 MB) |
2. Napoved proizvodnje električne energije iz vetrnih elektrarn na podlagi vremenskih podatkov : diplomsko deloTilen Natek, 2022, diplomsko delo Opis: Najpomembnejša naloga naše generacije je ohraniti planet, da bodo naši zanamci dihali svež zrak, pili čisto vodo in živeli v normalni temperaturi. Pri tem bo eno ključnih vlog odigrala oskrba z električno energijo. Za čim večjo podnebno nevtralnost si močno prizadeva tudi Evropska unija (EU), saj v tako imenovani zeleni preboj vlaga veliko časa in denarja. Posledično obnovljivi viri energije (OVE) predstavljajo vedno večji delež naše oskrbe z električno energijo. Toda treba se je zavedati, da bolj ko se naša električna energija napaja iz vremensko odvisnih virov energije, kot sta veter in sonce, bolj niha delovanje električnega omrežja in večji pomen ima napovedovanje proizvodnje vetrne energije.
Ključne besede: Vetrna energija, vetrne elektrarne, hitrost vetra, realizirana proizvodnja električne energije, napovedovanje.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 941; Prenosov: 127
Celotno besedilo (5,83 MB) |
3. Eksperimentalna in numerična analiza karakteristik modela vetrne turbine : magistrsko deloTomislav Čavrgov, 2021, magistrsko delo Opis: Obnovljivi viri energije danes vse boljpridobivajo na pomenu, da bi dobili čisto energijo, ki je vsak dan potrebujemo vedno več. V okviru magistrske naloge je bila oblikovana in izdelana vetrna turbina, ki je bila eksperimentalno preizkušena v laboratoriju.Izvedena je tudi bila numerična analiza in primerjani rezultati obeh analiz.Rezultati primerjave kažejo zadovoljivo ujemanje obeh karakteristik v kvalitativnem in kvantitativnem smislu.
Ključne besede: mehanika tekočin, obnovljivi viri energije, računalniška dinamika tekočin, vetrna turbina, vetrna energija
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 1096; Prenosov: 78
Celotno besedilo (2,00 MB) |
4. Koncipiranje in zasnova majhne vetrnice za proizvodnjo električne energije : diplomsko deloJanez Dobaj, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obsega koncipiranje in preračun en meter dolge lopatice za majhno vetrno turbino. Oblika profila lopatice je pridobljena iz primerjav profilov za male vetrne turbine, ki so jih napravili strokovnjaki. Oblika lopatice je izdelana in optimizirana s pomočjo programa QBlade. Optimizacija je pri kratkih lopaticah zelo pomembna, saj ima velik vpliv na delovanje turbine. V programu smo izvedli simulacijo in pridobili karakteristike lopatice in sile, ki delujejo nanjo. S pomočjo sil smo v analitičnem preračunu, pokazali koliko moči prispeva posamezni segment. Koncept vetrne turbine je bil narejen za specifično uporabo vetrnice na jadrnici. Za izdelavo lopatice smo predvideli kompozit s steklenimi vlakni.
Ključne besede: Vetrna turbina, veter, energija, preračun sil, oblika lopatice, simulacija
Objavljeno v DKUM: 07.09.2021; Ogledov: 977; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,44 MB) |
5. Mala vetrna elektrarna z inovativnim generatorjem: Strategija razvoja in trženjeLev Mijoč, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena strategija razvoja male vetrne elektrarne z inovativnim generatorjem kot projekt na ključ.
V ta namen smo ovrednotili ekonomski in naravni (vetrni) potencial slovenskega ter evropskega trga za izgradnje malih vetrnih elektrarn, predstavili prednosti inovativnega generatorja v razvoju, izvedli analizo konkurenčnih vetrnih elektrarn v Sloveniji in tujini, pregledali zakonodajo, ki jo je potrebno upoštevati pri projektiranju in izgradnji manjših vetrnih elektrarn v Sloveniji, razčlenili projekte izgradnje za različna naročila izvedb in oblikovali kompleksnost izvedbe ter organizacijo inženiringa. Pripravili smo tudi načrt trženja in izvedli oceno ekonomske upravičenosti projekta za kupca ter za ponudnika vetrnih elektrarn.
Ključne besede: mala vetrna elektrarna, obnovljivi viri energije, inovativni generator, zelena energija, izkoriščanje vetra, izgradnja vetrne elektrarne, učinek strehe, energija vetra, projekt na ključ
Objavljeno v DKUM: 15.03.2021; Ogledov: 1170; Prenosov: 94
Celotno besedilo (4,84 MB) |
6. Swot analiza možnosti koriščenja naravnih energetskih virov v PomurjuInes Korošec, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je izdelano z namenom spoznavanja naravnih energetskih virov, tako so predstavljeni sončna, vetrna, vodna, geotermalna energija in biomasa. Ob tem smo želeli prikazati možnosti njihovega izkoriščanja v Pomurju. Raziskave so pokazale, da so med najbolj zastopanimi naravnimi viri v Pomurju biomasa, zatem sledi uporaba Sonca in geotermija. Vetra zaradi njegove šibkosti in vode zaradi zaščitenosti v obravnavani regiji ne izkoriščamo. Na kratko smo povzeli tudi ovire, na katere naletimo ob izkoriščanju naravnih energetskih virov in ugotovili, da so največje prepreke v okoljski in prostorski zakonodaji, zato bi morala država nastopiti bolj suvereno. S pomočjo SWOT analize smo s stališča štirih vidikov (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti) ovrednotili lastnosti in posebnosti posameznega naravnega energetskega vira. Analiza nam je pomagala, da smo podrobno spoznali določen vir ter nam na preprost način pokazala, kje so njegove močne in šibke točke.
Ključne besede: obnovljivi viri, SWOT analiza, biomasa, Pomurje, geotermalna energija, hidroenergija, vetrna energija, sončna energija
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 1398; Prenosov: 187
Celotno besedilo (1,26 MB) |
7. Zasnova aksialnega rotorja vetrne turbine in eksperimentalna analiza obratovalnih karakteristik : diplomsko deloŽan Senekovič Žerjav, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo zajema načrtovanje geometrije vetrne turbine, izdelavo modela in primerjavo merilnih rezultatov vetrnih turbin z različnim številom lopatic. Geometrija vetrne turbine je oblikovana po Betzovi teoriji. Preden smo začeli z modeliranjem, je bilo treba določiti aerodinamični profil, dolžino tetive, nastavni kot in hitrostno število. Za pridobitev teh parametrov smo si pomagali s programom Xfoil in z enačbami iz literature. Za modeliranje smo uporabili programski paket Solidworks. V okviru diplomske naloge smo izdelali več 3D modelov vetrnih turbin. Premeri modelov merijo v CAD programu 280mm, razlikujejo pa se po številu lopatic. Modele smo natisnili s pomočjo 3D tiskalnika in nato z njimi opravili meritve na zračni progi v Laboratoriju za turbinske stroje na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. Cilj diplomske naloge je primerjava obratovalnih karakteristik vetrnih turbin z različnim številom lopatic. Pri meritvah smo se osredotočili na primerjavo normiranih koeficientov moči c_pn in mehanske moči. Rezultati meritev kažejo da največji izkoristk doseže petkraka vetrna turbina , največjo moč pa trikraka vetrna turbina, sledi ji štirikraka in šele nato petkraka vetrna turbina. Iz meritev je razvidno kako pomembno je skrbno oblikovanje geometrije vetrne turbine
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, vetrna energija, vetrna turbina, geometrija lopatic, modeliranje vetrnice, primerjava
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1029; Prenosov: 101
Celotno besedilo (2,53 MB) |
8. Meritev obratovalnih karakteristik veternih turbin : diplomsko deloJerneja Švent, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga Meritev obratovalnih karakteristik vetrnih turbin primerja obratovalne karakteristike rotorjev pod različnimi vhodnimi pogoji in analizira dobljene rezultate na podlagi merjenj. Merjenja najprej potekajo s pomočjo izmerjenega električnega toka in napetosti na enosmernem generatorju, a so dobljeni rezultati končnih izkoristkov precej nizki, zato se razvije nov merilni sistem, ki s pomočjo merilnih lističev in njihove upornosti meri silo, ki deluje na ročico preko katere je vpet enosmerni generator. Po umerjanju novo razvitega merilnega sistema se na istih rotorjih z enakimi vrtilnimi frekvencami, kot se je merilo v predhodnih merjenjih, izmeri sila na rotorju turbine in iz tega navor ter moč turbine. Končni koeficienti izkoristkov turbine z merilnim sistemom, ki meri s pomočjo mehanskih veličin so precej višji in ne presegajo Betzove limite, zato lahko na podlagi rezultatov (ki so ponovljivi) trdimo, da je ta merilni sistem ugodnejši za merjenje karakteristih rotorja, saj nanj vpliva manj zunanjih faktorjev kot na sistem, ki meri električne veličine, kjer se mora upoštevati še pretvorba iz mehanske v električno energijo skupaj z vsemi izgubami, ki pa za merjenje karakteristik rotorja niso relevantne.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, vetrna energija, merilni sistemi, karakteristike vetrnih turbin
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1066; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,74 MB) |
9. Izbrani pravni vidiki proizvodnje električne energije s hidroelektrarnami in vetrnicami v Republiki Sloveniji : magistrsko deloManja Cestar, 2019, magistrsko delo Opis: EU je kot odgovor na soočanje energetskega sektorja s številnimi izzivi, pripravila novi energetski sveženj »Čista energija za vse Evropejce«, s katerim so na novo postavljeni energetski cilji in ukrepi EU. Glavna cilja sta zagotavljanje energetske učinkovitosti ter povečanje energije pridobljene iz obnovljivih virov, pozornost pa je namenjena tudi nadaljnji izgradnji notranjega energetskega trga in delovanju energetske unije.
Za učinkovito novo energetsko unijo bo potrebno obsežno preoblikovanje energetskih sistemov v (državah članicah) EU. Pri obnovi bodo igrali pomembno vlogo OVE, ki naj bi prispevali svoj doprinos k zagotovitvi zanesljive, varne in trajnostne oskrbe z (električno) energijo. Takšna energetska unija naj bi pripomogla h gospodarski rasti in povečanju delovnih mest ter na drugi strani k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in uresničevanju podnebnega načrta. Načrtuje se torej kombinacija gospodarskega in okoljevarstvenega napredka.
Področje OVE trenutno urejata dve direktivi – Direktiva 2009/28/ES ter nova Direktiva (EU) 2018/2001, katero morajo države članice implementirati v nacionalni pravni red do 30. junija 2021. Nova direktiva določa novi zavezujoči cilj na področju OVE za leto 2030 v višini najmanj 32 % deleža OVE na ravni EU, vključuje podporo za vetrno in hidro energijo in prispeva k enostavnejšim upravnim postopkom. Glavna pomanjkljivost, s katerimi se soočajo nacionalni organi, je še vedno umeščanje elektrarn v prostor, predvsem z vidika varstva okolja. Še posebej občutljiva so območja Nature 2000, o čemer je odločalo SEU, na primer v zadevi C-2/10, Azienda Agro-Zootecnica Franchini Sarl, Eolica di Altamura Srl proti Regione Puglia, ter pri nas tudi VSRS, na primer v zadevi X Ips 244/2011 ter UPRS, na primer v zadevi I U 2589/2018-25.
Električna energija je praktično neuporabna brez učinkovitega omrežja. Za takšno uspešno delovanje je potrebna zanesljiva infrastruktura in evropsko povezano omrežje. Direktiva (EU) 2018/2001 podpira vključitev OVE v prenosno in distribucijsko omrežje, saj je zanesljiva oskrba z električno energijo bistven element javne varnosti. Če želi EU doseči optimalno energetsko povezavo, bo morala vzpostaviti decentralizirano pametno omrežje in centralizirano super pametno omrežje. Decentralizacijo bi bilo po mnenju nekaterih mogoče doseči z uporabo nove tehnologije blockchain, ki obljublja varne ter transparentne sisteme. Vendar pa že pametna omrežja današnje generacije prinašajo določena tveganja, na primer z vidika varstva podatkov in varstva zasebnosti, kar bo treba urediti z ustreznimi predpisi in njihovim učinkovitim izvajanjem.
V RS trenutna oskrba z električno energijo temelji predvsem na jedrski in hidro energiji ter na fosilnih virih. Ker pa je RS članica EU, je zavezana k energetskim ciljem povečanja deleža OVE. V skladu z zakonodajo EU bo morala natančno določiti cilje in ukrep za prihodnost, če bo želela doseči povečanje deleža OVE do leta 2030 za 32 %. Področje energetike v RS ureja EZ-1, ki bo moral implementirati novo Direktivo (EU) 2018/2001. Smiselno bi bilo sprejeti novi zakon o obnovljivih virih, ki bi OVE uredil formalno in finančno ter ločeno in specifično.
RS ima veliko potenciala za povečanje OVE, vendar načrtovanje projektov pogosto naleti na težave z umeščanjem v prostor, predvsem z naravovarstvenega vidika. Na področju varstva okolja imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, ki se borijo proti izgradnji HE in VE. Naravovarstveni in okoljski vidiki morajo biti ustrezno vključeni v opredelitev javnega interesa. Pri bodočem delovanju bo tako treba primerno upoštevati naravovarstvene in okoljske vidike, prav tako pa tudi druge relevantne vidike. Jasno je, da bo za uresničitev zanesljive, varne in zadostne energetske preskrbe ter nasploh za dostopnost energije treba v nekaterih primerih obremeniti okolje, saj popolnoma čiste energije za zdaj še nismo sposobni zagotoviti. Vendar pa morajo biti ti posegi sorazmerni in nasploh ustavno skladni.
Ključne besede: državni prostorski načrt, električna energija, energetska učinkovitost, energetska unija, hidroelektrarna, Natura 2000, nevladna organizacija, obnovljivi viri energije, varstvo okolja, vetrna elektrarna
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1541; Prenosov: 257
Celotno besedilo (1,29 MB) |
10. Uporaba BEM metode za izračun izkoristka vetrne turbineMiha Smrekar, 2019, diplomsko delo Opis: Teorija gibalne količine elementov lopatice (angl. Blade Element Momentum Theory – BEM) je analitična metoda, ki se uporablja za izračun karakterističnih sil, ki delujejo na vetrno turbino ali propeler. V diplomski nalogi smo zbrali teorijo analitičnega izračuna z metodo BEM, izdelali program za analizo vetrne turbine ter ovrednotili analitične rezultate. Za izračun smo uporabili model trolopatične vetrne turbine s polmerom 0,45 m in aerodinamičnim profilom NREL S826. Ugotovili smo, da je potrebno za kvaliteten izračun z BEM metodo uporabiti popravke BEM metode in izvedli smo preračun z uporabo popravkov za visoke vrednosti indukcijskega faktorja, popravkov rotacijske augmentacije ter popravkov izgub na vrhu in ob vznožju lopatice. Z optimizacijsko metodo algoritma diferencialne evolucije smo prikazali postopek optimizacije vetrne turbine v obratovalni točki razmerja hitrosti vrha lopatice λ=5,89. Najvišji izračunani izkoristek optimizirane geometrije je dosegel 12 % višji izkoristek od izračunanega izkoristka osnovne geometrije, slabost optimizirane geometrije pa je bila večja sila upora na vetrnico v primerjavi z osnovno geometrijo.
Ključne besede: vetrna energija, vetrne elektrarne, BEM
Objavljeno v DKUM: 21.10.2019; Ogledov: 1872; Prenosov: 216
Celotno besedilo (5,15 MB) |
