| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Mala vetrna elektrarna z inovativnim generatorjem: Strategija razvoja in trženje
Lev Mijoč, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena strategija razvoja male vetrne elektrarne z inovativnim generatorjem kot projekt na ključ. V ta namen smo ovrednotili ekonomski in naravni (vetrni) potencial slovenskega ter evropskega trga za izgradnje malih vetrnih elektrarn, predstavili prednosti inovativnega generatorja v razvoju, izvedli analizo konkurenčnih vetrnih elektrarn v Sloveniji in tujini, pregledali zakonodajo, ki jo je potrebno upoštevati pri projektiranju in izgradnji manjših vetrnih elektrarn v Sloveniji, razčlenili projekte izgradnje za različna naročila izvedb in oblikovali kompleksnost izvedbe ter organizacijo inženiringa. Pripravili smo tudi načrt trženja in izvedli oceno ekonomske upravičenosti projekta za kupca ter za ponudnika vetrnih elektrarn.
Ključne besede: mala vetrna elektrarna, obnovljivi viri energije, inovativni generator, zelena energija, izkoriščanje vetra, izgradnja vetrne elektrarne, učinek strehe, energija vetra, projekt na ključ
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

2.
Uporaba obnovljivih virov energije in kogeneracije za samooskrbo z električno in toplotno energijo
Urh Pfeifer, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena avtohiša in stanovanjski objekt v lasti Avtohiše Kos d.o.o., katere trenutno ogrevajo s pečjo na kurilno olje in s štirimi klimatskimi napravami. Prikazane so izvedbe več vetrnih tehnologij (vetrnic) iz različnih svetovnih trgov in hibridni sistem vetrne in sončne tehnologije, s katerimi bi bilo poskrbljeno za samooskrbo z električno energijo in za napajanje toplotne črpalke, ki bi ogrevala prostore. Kot razumna naložba je dodana še enota za kogeneracijo na zemeljski plin, ki bi s pomočjo vetrnice in sončnih celic zagotavljala toplotno energijo in bi hkrati pokrivala vršne potrebe električne energije. Podane so energetska, stroškovna in finančna analiza s programom RETScreen, na podlagi analiz pa primerjane donosnosti investicij.
Ključne besede: vetrna elektrarna, sončna elektrarna, kogeneracijska naprava, toplotna črpalka, RETScreen
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 183; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (6,09 MB)

3.
Izbrani pravni vidiki proizvodnje električne energije s hidroelektrarnami in vetrnicami v Republiki Sloveniji
Manja Cestar, 2019, magistrsko delo

Opis: EU je kot odgovor na soočanje energetskega sektorja s številnimi izzivi, pripravila novi energetski sveženj »Čista energija za vse Evropejce«, s katerim so na novo postavljeni energetski cilji in ukrepi EU. Glavna cilja sta zagotavljanje energetske učinkovitosti ter povečanje energije pridobljene iz obnovljivih virov, pozornost pa je namenjena tudi nadaljnji izgradnji notranjega energetskega trga in delovanju energetske unije. Za učinkovito novo energetsko unijo bo potrebno obsežno preoblikovanje energetskih sistemov v (državah članicah) EU. Pri obnovi bodo igrali pomembno vlogo OVE, ki naj bi prispevali svoj doprinos k zagotovitvi zanesljive, varne in trajnostne oskrbe z (električno) energijo. Takšna energetska unija naj bi pripomogla h gospodarski rasti in povečanju delovnih mest ter na drugi strani k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in uresničevanju podnebnega načrta. Načrtuje se torej kombinacija gospodarskega in okoljevarstvenega napredka. Področje OVE trenutno urejata dve direktivi – Direktiva 2009/28/ES ter nova Direktiva (EU) 2018/2001, katero morajo države članice implementirati v nacionalni pravni red do 30. junija 2021. Nova direktiva določa novi zavezujoči cilj na področju OVE za leto 2030 v višini najmanj 32 % deleža OVE na ravni EU, vključuje podporo za vetrno in hidro energijo in prispeva k enostavnejšim upravnim postopkom. Glavna pomanjkljivost, s katerimi se soočajo nacionalni organi, je še vedno umeščanje elektrarn v prostor, predvsem z vidika varstva okolja. Še posebej občutljiva so območja Nature 2000, o čemer je odločalo SEU, na primer v zadevi C-2/10, Azienda Agro-Zootecnica Franchini Sarl, Eolica di Altamura Srl proti Regione Puglia, ter pri nas tudi VSRS, na primer v zadevi X Ips 244/2011 ter UPRS, na primer v zadevi I U 2589/2018-25. Električna energija je praktično neuporabna brez učinkovitega omrežja. Za takšno uspešno delovanje je potrebna zanesljiva infrastruktura in evropsko povezano omrežje. Direktiva (EU) 2018/2001 podpira vključitev OVE v prenosno in distribucijsko omrežje, saj je zanesljiva oskrba z električno energijo bistven element javne varnosti. Če želi EU doseči optimalno energetsko povezavo, bo morala vzpostaviti decentralizirano pametno omrežje in centralizirano super pametno omrežje. Decentralizacijo bi bilo po mnenju nekaterih mogoče doseči z uporabo nove tehnologije blockchain, ki obljublja varne ter transparentne sisteme. Vendar pa že pametna omrežja današnje generacije prinašajo določena tveganja, na primer z vidika varstva podatkov in varstva zasebnosti, kar bo treba urediti z ustreznimi predpisi in njihovim učinkovitim izvajanjem. V RS trenutna oskrba z električno energijo temelji predvsem na jedrski in hidro energiji ter na fosilnih virih. Ker pa je RS članica EU, je zavezana k energetskim ciljem povečanja deleža OVE. V skladu z zakonodajo EU bo morala natančno določiti cilje in ukrep za prihodnost, če bo želela doseči povečanje deleža OVE do leta 2030 za 32 %. Področje energetike v RS ureja EZ-1, ki bo moral implementirati novo Direktivo (EU) 2018/2001. Smiselno bi bilo sprejeti novi zakon o obnovljivih virih, ki bi OVE uredil formalno in finančno ter ločeno in specifično. RS ima veliko potenciala za povečanje OVE, vendar načrtovanje projektov pogosto naleti na težave z umeščanjem v prostor, predvsem z naravovarstvenega vidika. Na področju varstva okolja imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, ki se borijo proti izgradnji HE in VE. Naravovarstveni in okoljski vidiki morajo biti ustrezno vključeni v opredelitev javnega interesa. Pri bodočem delovanju bo tako treba primerno upoštevati naravovarstvene in okoljske vidike, prav tako pa tudi druge relevantne vidike. Jasno je, da bo za uresničitev zanesljive, varne in zadostne energetske preskrbe ter nasploh za dostopnost energije treba v nekaterih primerih obremeniti okolje, saj popolnoma čiste energije za zdaj še nismo sposobni zagotoviti. Vendar pa morajo biti ti posegi sorazmerni in nasploh ustavno skladni.
Ključne besede: državni prostorski načrt, električna energija, energetska učinkovitost, energetska unija, hidroelektrarna, Natura 2000, nevladna organizacija, obnovljivi viri energije, varstvo okolja, vetrna elektrarna
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 409; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
ZAKONSKE PODLAGE IN VARSTVO OKOLJA PRI POSTAVITVI VETRNIH ELEKTRARN V SLOVENIJI
Nina Ratnik, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Veter je obnovljivi energetski vir, ki ga v Sloveniji premalo izkoriščamo. Slovenija ima zaradi svoje reliefne zgradbe veliko primernih območij za gradnjo vetrnic, ki pa so slabo izkoriščene v primerjavi z Evropo. Vetrnice imajo minimalni vpliv na okolje, okolju so ekološko prijazne, saj ne povzročajo izpusta CO2. V projektni nalogi bomo raziskali področje v Prekmurju, kot morebitno primerno območje za gradnjo vetrnic. V prvem delu projektne naloge smo pregledali dosedanje projekte za gradnjo vetrnic v Sloveniji. V drugem delu smo analizirali vetrnice v svetu in Sloveniji, predstavili njihov ekološki in ekonomski učinek na okolje in poiskali primerna območja za gradnjo vetrnic v Sloveniji na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje. Primerjali smo pridobivanje energije z vetrnicami z drugimi načini pridobivanja energije. V tretjem delu projektne naloge smo se osredotočili na gradnjo vetrnic v Prekmurju. Primerjali smo vetrnice v Prekmurju z elektrarno na reki Muri in predstavili idejni projekt za postavitev vetrnic v Prekmurju. Cilj naloge je poiskati nekaj primernih območij za gradnjo vetrnic v Prekmurju. Projektno delo smo zaključili z ugotovitvijo, da Prekmurje ni primerno za gradnjo velikih vetrnic, ampak le za gradnjo malih vetrnic, ker je potrebna minimalna hitrost vetra 1.5 m/s.
Ključne besede: veter, vetrna elektrarna, vplivi, omejitve, gradnja, varstvo okolja
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 929; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

5.
VETRNA ELEKTRARNA ZA NAPAJANJE STANOVANJSKE HIŠE
Edin Kuhinja, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena upravičenost gradnje male vetrne elektrarne v vasi Katun – Odžak – Pljevlja, ter priklop na elektroenergetsko omrežje. V začetnih poglavljih so predstavljeni zgodovina in splošni podatki o vetrnih elektrarnah, malih vetrnih elektrarnah, vetrnih elektrarnah z direktnim pogonom ter o energiji vetra. Nato so opisani glavni elementi vetrnice, karakteristike vetrne elektrarne in delovanje le-te. V zadnjem delu je predstavljen program RETScreen in izdelana analiza za gradnjo male vetrne elektrarne v zgoraj omenjeni vasi. Opisano je območje postavitve, izbrana vetrnica in njena priključitev na NN omrežje. Izdelanih je več primerov, ki pokažejo, kdaj je vetrnico na tem območju smiselno postaviti.
Ključne besede: energija vetra, vetrna elektrarna, okolje, direktni pogon, RETScreen
Objavljeno: 22.02.2017; Ogledov: 2105; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

6.
ZASNOVA IZVEDBE MIKRO VETRNE ELEKTRARNE V LEPI NJIVI
Iztok Reberšak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali vetrovne razmere za postavitev vetrne elektrarne v Lepi Njivi. V uvodnih poglavjih je opisana zgodovina postavitev vetrnih elektrarn in sestavni deli vetrnic. Na osnovi meritev vetra smo izbrali najprimernejši vetrni sistem. Predstavili smo rezultate meritev hitrosti vetra ter proizvodnjo električne energije v različnih primeri. Na osnovi proizvedene električne energije smo ugotavljali ekonomsko upravičenost postavitve obravnavanega vetrnega sistema.
Ključne besede: mikro vetrna elektrarna, obnovljivi viri, energija vetra, veter, proizvodnja električne energije, meritve
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 1312; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (8,42 MB)

7.
VPLIV PARAMETROV TURBINE NA PROIZVEDENO MOČ VETRNE ELEKTRARNE
Matej Željko, 2016, diplomsko delo

Opis: Področje vetrne energije dobiva vse večji pomen v svetu, tudi zaradi možnosti pretvorbe energije vetra v električno energijo. Tako tudi v Sloveniji načrtujemo izgradnjo večjih polj vetrnih elektrarn na območjih primernih za umeščanje le-teh. Namen tega diplomskega dela je v izvedbi analize vetrnega stanja na področju Griškega polja pri Dolenji vasi in analizirati model vetrne elektrarne izveden v programskem orodju MATLAB/Powersys. Pri izvedbi modela smo se osredotočili na vetrno elektrarno v Dolenji vasi in preverili vpliv spremembe parametrov vetrne turbine na proizvedeno moč vetrne elektrarne.
Ključne besede: vetrna elektrarna, vetrna turbina, vetrno stanje, modeliranje
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 757; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

8.
Ekonomska upravičenost postavitve vetrne turbine
Marco Behmer, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja idejni projekt postavitve ene vetrne elektrarne za izbrano mesto Košenjak. Predpostavljam investitorja, ki je v projekt pripravljen vložiti 70 % lastnih sredstev. Predmet dela je smotrnost postavitve vetrne elektrarne. Postavitev mora biti energetsko, ekonomsko in okoljsko upravičljiva. Pri ugotavljanju ekonomske upravičenosti postavitve vetrne turbine je ključna ocena povrnitve začetne investicije. Na podlagi te ocene se odločamo o potencialni uresničitvi ali opustitvi projekta. Umeščenost vetrnice v okolje je v našem primeru skladna z omejitvami NATURA 2000, EPO in NV. Na mestu Košenjak so za učinkovito izrabo vetrne energije hitrosti vetra preko daljšega obdobja (nekaj deset let) dovolj visoke. Za statistično oceno relativne gostote porazdelitve verjetnosti hitrosti vetra smo uporabili uveljavljeno metodo Weibull. Za izbiro optimalne turbine smo za različne nazivne hitrosti turbin enakih nazivnih moči izračunali teoretično potrebno površino rotorja in letno proizvedeno energijo ter ceno turbine. Izbrali smo tisto turbino, ki ima največje razmerje med proizvedeno energijo in ceno vetrnice. Projekt postavitve vetrne elektrarne na mestu Košenjak se je izkazal za ekonomsko donosnega.
Ključne besede: obnovljivi viri, veter, vetrna elektrarna, električna energija, ekonomika projekta
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 1230; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

9.
IZKORIŠČANJE ENERGIJE VETRA Z MALIMI VETERNIMI SISTEMI
Rok Vušnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava postavitev vetrne elektrarne na Lisci. Za določeno lokacijo sem najprej analiziral vetrovne razmere za deset let. Na podlagi obratovalnih karakteristik vetrnih turbin in analize vetrovnih razmer sem izbral najprimernejšo vetrno turbino. Grafično sem predstavil tudi pas v katerem obratuje in ovrednotil vse investicijske stroške. Za tri primere sem izvedel izračun proizvodnje električne energije ter predstavil denarni tok skozi življenjsko dobo vetrnega sistema. Na osnovi dobljenih rezultatov sem ovrednotil ekonomsko smiselnost investicij.
Ključne besede: vetrna elektrarna, vetrna turbina, hitrost vetra, proizvodnja
Objavljeno: 16.12.2014; Ogledov: 1156; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

10.
UPRAVLJANJE Z ENERGIJO V AKTIVNI HIŠI
Simon Vutek, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega postopke in smernice za oblikovanje sistema, ki bo zagotavljal proizvodnjo in oskrbo objekta z električno energijo, pridobljeno z uporabo obnovljivih virov energije. Samooskrbni objekti in proizvodni viri so osnovni pojmi, ki so predstavljeni za oblikovanje tovrstnih sistemov. Uvodoma so predstavljeni proizvodni viri, ki sodijo med obnovljive vire energije. Opisani so samooskrbni objekti, definicije, sistemi za energetsko oskrbo objektov in sedanji sistemi certificiranja. V nadaljevanju je predstavljen objekt, ki se nahaja v naselju Sveti Križ, Hrvaška, za katerega je dimenzioniran sistem zasnovan za oskrbo objekta z električno energijo. Rezultati in analize so predstavljeni tabelarično in grafično.
Ključne besede: samooskrbni objekt, sončna energija, sončna elektrarna, vetrna energija, mala vetrna elektrarna, hranilnik energije
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 1410; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici