| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpeljava združitveno-razdružitvenega principa v integrativne pogajalske procese
Andrej Bregar, 2009, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je definiran izviren mehanizem integrativnih večagentnih pogajanj, ki temelji na dihotomijskem sortiranju alternativ ter izražanju presoj v obliki parnih primerjav, mehkih vrednosti, holističnih informacij, psevdokriterijev in prednostnih relacij. Gre za prvi pristop k uporabi združitveno-razdružitvene analize v pogajalskih in skupinskih odločitvenih procesih z visoko stopnjo avtonomnosti. Združitveno-razdružitveni princip zmanjšuje miselno breme, izboljšuje zmožnost učenja o problemski domeni in udejanja samodejno prilagajanje individualnih presoj konsenzni odločitvi. Vpet je v protokol sodelovanja agentov, ki omogoči aktivno razreševanje nesoglasij in konvergenco mnenj z upoštevanjem metrik gibanja skupine ter zagotovi verodostojnost, racionalnost in zanesljivost konsenzne odločitve na osnovi metrik robustnosti, implementiranih v obliki matematičnih optimizacijskih algoritmov. Nadgrajen je v smislu izpeljave korelacij med parametri odločitvenega modela, pri čemer se osredotoča na specifikacijo uteži kriterijev glede na vpliv veta. Vpeljane metodološke rešitve so ovrednotene s celovitim eksperimentalno-teoretičnim modelom, ki sestoji iz več kot dvajsetih spremenljivk in triindvajsetih hipotez. Rezultati simulacije na velikih naborih statističnih podatkov, ki so odraz širokega spektra problemskih situacij, in teoretični dokazi potrjujejo hitro konvergenco, sposobnost avtonomnega usmerjanja odločevalcev in njihovih osebnih agentov, učinkovitost obdelave preferenčnih informacij ter robustnost in verodostojnost sprejete odločitve kakor tudi samodejno izpeljanih uteži kriterijev.
Ključne besede: sistemi za podporo odločanju, večkriterijska odločitvena analiza, skupinsko odločanje, integrativna večagentna pogajanja, iskanje konsenza, združitveno-razdružitvena analiza, teorija koristnosti, prednostna relacija, sortiranje, elicitacija presoj, veto, izpeljava uteži kriterijev, simulacijska študija
Objavljeno: 16.02.2009; Ogledov: 2770; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

2.
VLOGA VARNOSTNEGA SVETA OZN PRI REŠEVANJU KONFLIKTOV NA BLIŽNJEM VZHODU - PRIMER IZRAELA IN PALESTINE
Ines Lipuš, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je opredeliti vlogo Varnostnega sveta pri reševanju konfliktov na Bližnjem vzhodu s strani mednarodne skupnosti, konkretno na primerih Izraela in Palestine ter ugotoviti in analizirati možne vzroke za (ne)zmožnost reševanja le-teh. Organizacija združenih narodov je bila ustanovljena kot varovalo pred možnostjo ponovitve grozot iz druge svetovne vojne s strani takratnih zmagovalnih sil. Le-te so si takrat kot ustanoviteljice zagotovile poseben status v Varnostnem svetu, katerega so ohranile vse do danes. Vendar pa sta se tekom zadnjih skoraj 70-ih let, še posebno v času hladne vojne, njihovo razmerje ekonomske moči in politična volja bistveno spremenila. Varnostni svet tako sprejema odločitve v imenu vseh članic OZN, pri čemer poglavitno vlogo igra ravno teh pet stalnih članic: ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska. Pri tem je izrednega pomena pravica do veta, ki v sodobnem mednarodnem okolju lahko bistveno oteži sprejemanje nekaterih najpomembnejših odločitev za ohranjanje ali - še pogosteje - ponovno vzpostavljanje miru in varnosti. Postavlja se vprašanje ali gre zgolj za pomanjkanje politične volje določenih držav ali je dejansko čas »prerastel« sistemsko ureditev OZN, pri čemer je seveda najpomembnejša ureditev Varnostnega sveta. Ali je sistem odločanja še učinkovit ali je za izvajanje temeljne naloge potrebna reforma Varnostnega sveta? In če, ali je potrebno spremeniti le sestavo Varnostnega sveta ali tudi njegove delovne metode? Kakšne so alternative? Z analizo opredeljenega problema želim priti do zaključka, če in kakšne spremembe bi bile potrebne, da bi Varnostni svet ( še naprej ) lahko izpolnjeval svojo ključno vlogo pri reševanju mednarodnih konfliktov in ohranitvi miru.
Ključne besede: OZN, Varnostni svet, varovanje mednarodnega miru in varnosti, reforma, veto, resolucija, VI. poglavje Ustanovne listine OZN, VII. poglavje Ustanovne listine OZN, pristojnosti, ogrožanje miru, kršitev miru, agresivna dejanja
Objavljeno: 12.05.2014; Ogledov: 1038; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici