| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZISKAVA KREDITNEGA TVEGANJA S POMOČJO NEVRONSKIH MREŽ
Bernarda Šenk, 2008, doktorska disertacija

Opis: Aktivno upravljanje s tveganji je nujno za vsako podjetje, katerega cilj je dolgoročni obstoj in konkurenčnost na trgu. Ignoriranje kreditnega tveganja oziroma premajhno posvečanje (pozornosti) temu problemu lahko podjetje pripelje v resne težave, še posebno v času recesije. Mehanizem odloga plačila omogoča dobavitelju nadzorovati finančno stabilnost kupca, kar je v primeru prodaj brez odloga plačila onemogočeno. Vsa podjetja se pri prodaji z odlogom plačila srečujejo z zamudami, ki so pri izpolnitvah pogodbenih obveznosti v poslovni praksi pogoste. V pričujočem delu analiziramo tiste informacije, ki podjetjem izboljšajo napovedi o verjetnosti in zamudi poravnavanju računov. Tega problema smo se lotili tako, da smo ocenjevali zamude z različnimi empiričnimi modeli. V raziskavo smo vključili kazalnike bonitete kupcev in osebnostne lastnosti njihovih odgovornih oseb ter predhodne zamude pri plačilih. Pokazalo se je, da so osebnostne lastnosti zelo pomembne v odnosu kupec — dobavitelj. V tem odnosu medsebojno zaupanje, ki temelji na vestnosti, lahko vodi do povečanega obsega sodelovanja. Raziskava je potrdila, da bodo osebe, ki so bolj vestne, z večjo verjetnostjo vestno izpolnjevale obveznosti. Če ima direktor višje izražen nivo vestnosti in s tem tudi faceto izpolnjevanje obveznosti, bo to podjetje svoje obveznosti plačevalo svojemu dobavitelju z večjo verjetnostjo v dogovorjenem roku plačila. Hkrati s tem pa si bo to podjetje bolj verjetno poskušalo izboljšati boniteto, posledično pa bo imelo lažji in cenejši dostop do finančnih virov pri bankah. Modelski rezultati kažejo, da sta najboljši napovedovalki zamud prvi dve predhodni zamudi, sledijo oblika podjetja, leto, produktivnost zaposlenega (dodana vrednost in skupni prihodki na zaposlenega), plačilni pogoji (dnevi vezave kratkoročnih poslovnih obveznosti in dnevi odloženega plačila), odprtost za izkušnje in izpolnjevanje obveznosti. Pri analizi kreditnega tveganja s pomočjo kazalnikov bonitete podjetij in faktorji bonitete je bila najboljša splošna regresijska nevronska mreža (GRNN). Za analizo povezave dimenzij osebnosti in poddimenzij vestnosti z zamudami pa je bila najboljša nevronska mreža z večplastnimi perceptroni (NN z MLP), ki vsebuje eno skrito plast. Ravno tako smo dobili najučinkovitejše ocenjevanje zamud, kjer so vključeni vsi faktorji in predhodne zamude, z linearno nevronsko mrežo, s splošno regresijsko nevronsko mrežo (GRNN) in nevronsko mrežo z večplastnimi perceptroni (NN z MLP). V vseh primerih pa je bila najslabša nevronska mreža z radialno osnovno funkcijo (RBFNN).
Ključne besede: kreditno tveganje, nevronske mreže, boniteta, kazalniki, osebnost, vestnost, faktorska analiza, zamude.
Objavljeno: 05.01.2011; Ogledov: 2611; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

2.
Prisotnost hipohondrije in njenih dejavnikov pri študentih: V iskanju sindroma študentov psihologije
Nina Kirič, 2018, magistrsko delo

Opis: Zaskrbljenost zaradi svojega zdravja je v veliki meri določena z osebnostnimi značilnostmi posameznika. Študenti psihologije lahko ob študiju razvijejo obliko hipohondrije, t.i. sindrom študentov psihologije, ki jo lahko določene osebnostne značilnosti še okrepijo. Namen raziskave magistrskega dela je proučiti, kako se osebnostne dimenzije povezujejo s hipohondrijo in samodiagnozo ter ali prihaja do kakšnih razlik v pojavnosti med študenti psihologije in študenti drugih smeri, ki niso usmerjeni na delo z ljudmi. Končni vzorec je sestavljalo 307 udeležencev, od tega 184 študentov psihologije. Podatki so bili pridobljeni z apliciranjem testne baterije, ki je zajemala vprašalnik Velikih pet faktorjev osebnosti (BFI), lestvico samozavedanja (SCS), vprašalnik ruminacije in refleksije (RRQ), vprašalnik hipohondrije (HAI) in vprašalnik samodiagnoze. Analizo smo najprej izvedli za celoten vzorec, nato pa smo podrobneje proučili še skupino študentov psihologije. Na vzorcu udeležencev študentov psihologije smo uporabili hierarhično multiplo regresijo. Pri analizi moderatorskih odnosov na vzorcu študentov psihologije smo uporabili dodatek Process Macro. Rezultati so na vzorcu vseh udeležencev pokazali, da smer študija statistično pomembno pozitivno napoveduje samodiagnozo. Pri študentih psihologije je tako zaznati višjo stopnjo samodiagnoze duševnih motenj kot pri študentih ostalih smeri. Na vzorcu študentov psihologije smo ugotovili, da hipohondrijo statistično pomembno pozitivno napovedujejo diagnoza duševne motnje študenta, obisk strokovne pomoči, nevroticizem in zasebno samozavedanje. Stopnja študija in diagnoza duševna motnja sta statistično pomembna pozitivna napovednika samodiagnoze pri študentih psihologije. Omenjeni rezultati nakazujejo na možnost obstoja sindroma študentov psihologije in so uporabni pri intervencijah na področju duševnega zdravja med usposabljanjem in izobraževanjem bodočih psihologov.
Ključne besede: hipohondrija, sindrom študentov psihologije, samodiagnoza, nevroticizem, vestnost, ekstravertnost, zasebno samozavedanje, ruminacija
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 456; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

3.
Sporazum o pogajanjih
Aljaž Belingar, 2018, diplomsko delo

Opis: Veda o pogajanjih in pogajanja kot takšna segajo že v čas pred našim štetjem, kjer je bil namen pogajanj predvsem reševanje vojaških konfliktov in urejanje odnosov med državami. Pogajanja, kot jih poznamo danes, so se razvila iz vojaških znanosti in diplomacije. Pogajanja so faza pred sklenitvijo končne pogodbe, ko dve ali več strank druga drugi izkazujejo namen, da bi rade sklenile končno pogodbo. Za to, da bi ta faza pogajanj dobila neko veljavo oziroma so stranke želele utrditi že dogovorjeno med pogajanji, so se kmalu začeli razvijati številni instituti, ki so pomagali strankam, ki so se pogajale. Eden od takih institutov je tudi sporazum o pogajanjih. Sporazum o pogajanjih je neke vrste pisni dogovor med strankama pogajanj, da se bosta v dobri veri pogajali proti sklenitvi končne pogodbe. Glede na naravo sporazuma o pogajanjih in njegovo vsebino se malenkostno razlikujejo tudi njegove definicije, saj se ta lahko uporablja pred začetkom pogajanj, med pogajanji ali pa v fazi, ko je končna pogodba že skoraj sklenjena. Ta institut se največ uporablja v državah z anglosaško pravno ureditvijo in je zaradi tega dejstva v Sloveniji manj poznan. S tem povezano so tudi narava pravnega varstva in morebitne posledice kršitve tega sporazuma od države do države različne in drugače urejene. Na splošno pa lahko rečemo, da stranka, ki prekrši sporazum o pogajanjih, vedno odgovarja vsaj za nepoštena pogajanja oziroma za pogajanja v slabi veri.
Ključne besede: Vestnost in poštenje, nepoštena pogajanja, odškodnina, pismo o nameri, pogajanja, ponudba, sporazum o pogajanjih.
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 396; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (899,70 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici