Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Tanini, kot je veskalagin, spadajo med zelo pomembne rastlinske metabolite, saj rastlino varujejo pred številnimi boleznimi in zajedalci. Hkrati imajo velik pomen v človeški prehrani zaradi svojih antioksidativnih in protivnetnih lastnosti. Odpornost bakterij na antibiotike dandanes predstavlja eno izmed največjih problematik, zato se v intenzivni vzreji živali h krmi namesto antibiotikov dodajajo tanini, saj imajo pomemben protibakterijski učinek. Zaradi vseh teh izjemnih lastnosti taninov smo se v diplomskem delu odločili raziskati, kako različni dejavniki vplivajo na razpad veskalagina in njegovih derivatov. V diplomskem delu smo preučevali vpliv temperature, pH-ja, inertne atmosfere in koncentracije vodikovega peroksida na razpad veskalagina in veskalina. S pomočjo HPLC-UV/DAD smo pri valovni dolžini 280 nm pomerili kromatograme vzorcev veskalagina in veskalina pri različnih časovnih intervalih. Vzorce smo prepihovali z dušikom, da smo zagotovili inertno atmosfero, in jim dodali točno določeno koncentracijo vodikovega peroksida. Eksperimentalnim podatkom smo s pomočjo programa Dynafit in programa, ki smo ga spisali v programskem jeziku Python, globalno prilegali dva teoretična modela, s čimer smo pridobili kinetične parametre. Iz rezultatov je razvidno, da veskalagin in veskalin pri višji temperaturi in pH-ju hitreje razpadata. Vidimo lahko tudi, da je razpad veskalagina in veskalina v inertni atmosferi zanemarljiv, v prisotnosti vodikovega peroksida pa oksidacija ne poteka le zaradi vodikovega peroksida, ampak ima zelo pomemben vpliv tudi avtokataliza. Model A, ki upošteva reakcijo avtokatalize, se eksperimentalnim podatkom veskalagina in veskalina odlično prilega in tudi globalno pridobljeni kinetični parametri oksidacije so med sabo v ustreznem razmerju.
Ključne besede: veskalagin, veskalin, temperaturna stabilnost, pH stabilnost, HPLC, modeliranje, oksidacija, hidroliza, avtokataliza
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,51 MB)

Opis: Tanini so rastlinski sekundarni metaboliti, ki rastline ščitijo pred okoljskim stresom in rastlinojedimi živalmi. Industrijsko so pomembni za strojenje usnja, proučuje pa se tudi njihova zmožnost zaviranja rasti bakterij. Pri tem igrajo pomembno vlogo interakcije taninov z esencialnimi kovinskimi ioni. Delo smo začeli z izolacijo veskalina in kastalina iz kostanjevega ekstrakta Farmatan, čemur je sledila študija koordinacijskih spojin veskalina s Fe(II) ioni pri različnih vrednostih pH. Ločbo taninov smo izvedli s hitro (flash) tekočinsko kromatografijo, pri kateri smo uporabili stacionarni fazi Sephadex LH-20 ter C18. Mobilne faze, uporabljene pri kromatografiji na stacionarni fazi Sephadex LH-20, so bile voda, metanol in aceton, na stacionarni fazi C18 pa voda in acetonitril. Ločbo smo nadaljevali z uporabo preparativne tekočinske kromatografije visoke ločljivosti na stacionarni fazi C18, kjer smo kot eluente uporabili vodo in acetonitril. Med samim postopkom ločbe smo posamezne frakcije analizirali z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti na stacionarni fazi C18 z eluentoma vodo in acetonitrilom. Topila smo po vsaki ločbi odstranjevali z uporabo rotacijskega uparjalnika in liofilizacijo. Na ta način smo izolirali veskalin in kastalin s 94- in 93-odstotno čistostjo. Sledila je študija interakcij veskalina z Fe(II) ioni. Tvorbo koordinacijskih spojin med veskalinom in Fe(II) pri različnih vrednostih pH smo proučevali z uporabo UV/Vis spektroskopije. Najprej smo izmerili spekter veskalina v 0,01 M HCl in v acetatnem pufru (pH = 5,5). Nato smo izmerili še absorpcijski spekter koordinacijske spojine med veskalinom in Fe(II) ioni. Za tem smo pripravili raztopine z različnim razmerjem veskalina in Fe(II) ionov ter izrisali Jobov diagram. Iz molskega razmerja med veskalinom in Fe(II) ioni smo določili stehiometrijsko razmerje koordinacijske spojine veskalina in Fe(II) ionov kot 1:2.
Ključne besede: Tanini, veskalin, izolacija, koordinacijska spojina, UV/Vis spektroskopija, Jobov diagram.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 914; Prenosov: 140
Celotno besedilo (4,09 MB)