1. Moč lutke za izražanje otrokovih čustev : diplomsko deloEva Roj, 2021, diplomsko delo Opis: Lutka je otrokov zaupnik in zaveznik, zato jim je lahko v veliko pomoč pri izražanju čustev. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti in uporabo lutkovnih tehnik. Osredotočili smo se na tehnike, ki smo jih uporabili v praktičnem delu diplomskega dela. Predstavili smo pomen čustev, kako so čustva koristna in dragocena v predšolskem obdobju. Podrobneje smo raziskali osnovna čustva – veselje, žalost, jezo in strah. Lutko in čustva smo povezali v poglavjih, kjer smo opisali metode dela z lutko in predstavili vlogo lutke v čustvenem razvoju otroka. Pri izvedbi praktičnega dela smo spoznali, da imajo otroci izredno radi lutke in delo z njimi. Lutka jih privlači, motivira, spodbudi in jim daje možnost za izboljšanje na vseh področjih razvoja. Namen diplomskega dela je bil uporabiti lutko kot pripomoček za lažje prepoznavanje in izražanje čustev. Skozi premišljeno pripravljene priprave so otroci usvojili to, kar smo si zadali. Znanje otrok o čustvih se je povečalo, čustva so se naučili prepoznati, jih ponotranjiti in vedo povedati, zakaj določeno čustvo občutijo.
Ključne besede: otrok, lutka, čustva, veselje, jeza, žalost, strah
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 152
 Celotno besedilo (1,59 MB) |
2. POMEN HUMORJA V DRUŽINI S PREDŠOLSKIM OTROKOMSandi Zadravec, 2015, diplomsko delo Opis: V tem zaključnem delu vam bomo nasploh širše predstavili oz. opisali humor kot celoto, vas spoznali z njim ter razložili njegovo povezavo s predšolskim otrokom in njegovo družino. Spoznali boste več vrst humorja, več teorij humorja, zakaj je humor koristen oz. pomemben, da ga v bistvu srečujemo vsak dan ter kakšno je stanje humorja v družinah s predšolskim otrokom. Humor je pomemben, in kakor predšolski otrok, tako ga potrebuje tudi njegova družina za motivacijo in tudi vzgojo. Humor daje otrokom smeh, zato ga mora družina krepiti, da otroci preživijo veselo otroštvo.
Ključne besede: Humor, smeh, predšolski otrok, družina, veselje.
Objavljeno v DKUM: 04.01.2016; Ogledov: 1385; Prenosov: 190
Celotno besedilo (776,06 KB) |
3. PROSTORSKA KONCEPTUALIZACIJA BESEDE VESELJE V SLOVENSKEM JEZIKUNatalija Furman, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s prostorsko konceptualizacijo besede veselje v slovenskem jeziku, pri čemer smo pozorni na besedilnozvrstno razlikovalnost. V odnosu s konceptom prostora ugotavljamo metaforičnost analiziranih zvez, in sicer na osnovi razporeditve VESELJE V PROSTORU in VESELJE KOT PROSTOR, znotraj tega okvira analiziramo zveze glede na konkretni in abstraktni prostor ter PROSTOR ZNOTRAJ ČLOVEKOVEGA TELESA in PROSTOR ZUNAJ ČLOVEKOVEGA TELESA.
V teoretičnem delu podamo opis kognitivne znanosti in jezikoslovja, veselja kot čustva, koncepta prostora po Langackerju (1987) in opis besedilnega sloga. Osredinimo se na sodobno teorijo metafore, saj se je pri analizi pokazalo, da je večina proučenih kontekstov metaforičnih.
Ključne besede: kognitivno jezikoslovje, prostor, konceptualizacija, veselje, metafora, besedilni slog
Objavljeno v DKUM: 29.02.2012; Ogledov: 2420; Prenosov: 342
Celotno besedilo (755,57 KB) |
4. Freude und Trauer in deutschen Phrasemen (Versuch einer onomasiologischen Anordnung)Mateja Belak, 2010, diplomsko delo Opis: Die Emotionen sind zum Gegenstand vieler Diskussionen und Studien der Sprachwissenschaftler geworden. Sie diskutieren über die theoretischen Fragen, die aus dem Zusammenhang zwischen der Sprache und den Emotionen und ihren symbiotischen Einfluss aufeinander, hervorgehen. Und weil diese starke Beeinflussung der Emotionen und der Sprache schon seit langem bestätigt ist, muss man sie in der modernen Sprachwissenschaft berücksichtigen. Absicht dieser Diplomarbeit war diejenigen Phraseme zu sammeln, die sich auf die Emotionsbegriffe Freude und Trauer beziehen, ein Begriffsystem zu erstellen in welches diese Phraseme angeordnet werden und die These von Igor Ol'šanskij zu widerlegen, die besagt, dass die phraseologischen Benennungen die Tendenz zum negativen Pol der Emotionalität aufweisen. Das endgültige Ziel der Diplomarbeit war ein Versuch der Erstellung eines übersichtlichen onomasiologischen Wörterbuchs der Gefühle Freude und Trauer. Im verlaufe der Diplomarbeit wurde die deskriptive Methode, die Methode der Sammlung, Erstellung, Analyse und der Klassifikation benutzt. Das Resultat der Diplomarbeit ist ein geordnetes Begriffsystem für die Emotionsbegriffe Freude und Trauer, dasd als solches eine mögliche Grundlage für ein onomasiologisches Wörterbuch bietet. Die These von Igor Ol'šanskij wurde, wie angekündigt, widerlegt, weil die Analyse bewiesen hat, das die phraseologischen Benennungen die Tendenz zum positivem Pol der Emotionen aufweisen.
Ključne besede: : frazeologija, frazem, onomaziologija, čustva in jezik, veselje, žalost, slovar
Objavljeno v DKUM: 22.07.2010; Ogledov: 3072; Prenosov: 272
Celotno besedilo (1,09 MB) |
