| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Kako TripAdvisor, Booking.com in Google poskušajo povečevati verodostojnost izjav uporabnikov o oceni storitve v namen povečevanja učinkovitosti tehnike socialnega vplivanja kot prepričevalne tehnike? : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Maruša Rau, 2025, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo raziskovali, kako največje turistične platforme, TripAdvisor, Booking.com in Google, gradijo verodostojnost uporabniških ocen in s tem povečujejo njihov prepričevalni učinek. Zaključno delo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili vpliv spletnih vsebin, socialnih omrežij in uporabniških ocen na vedenje potrošnikov. Prav tako pa tudi delovanje izbranih platform, njihove poslovne modele in pristope k vzpostavljanju zaupanja v uporabniške vsebine. Poseben poudarek smo namenili tehnikam socialnega vpliva, ki smo jih obravnavali skozi štiri dimenzije verodostojnosti: strokovnost, neanonimnost, podobnost in privlačnost. V empiričnem delu pa smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, ki je vključevala analizo pogojev uporabe posameznih platform in tematsko multimodalno analizo uporabniških komentarjev. Raziskovali smo vlogo različnih tehnik, ki vplivajo na percepcijo verodostojnosti, kot so preverjanje uporabniških profilov, verifikacija izkušenj in vključevanje vsebin, ki povečujejo povezanost z uporabniki. Na podlagi analiziranih primerov smo prepoznali ključne strategije, ki jih platforme uporabljajo za povečanje verodostojnosti in vpliva uporabniških ocen.
Ključne besede: spletne turistične platforme, uporabniške ocene, verodostojnost, socialni vpliv, tehnike prepričevanja
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

2.
Etika in verodostojnost kot ključna dejavnika rasti in razvoja podjetja
Lea Šuta, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo pomen in vlogo dveh pomembnih dejavnikov, ki vplivata na rast in razvoj podjetja. Najprej izpostavljamo dejavnik, ki je neposredno povezan z etiko in verodostojnostjo in sicer kulturo, ki vpliva na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Višja motivacija in manjša fluktuacija vplivata na rast in razvoj. Poslovanje, ki temelji na etičnem odnosu, prispeva k dolgoročni uspešnosti podjetja, kar se kaže v zaupanju in zadovoljstvu vseh ključnih udeležencev podjetja. Z etičnim pristopom si podjetje zagotavlja stalne kupce, kar predstavlja nižje stroške pri iskanju strank. Tretji mehki dejavnik je verodostojnost, ki nam prikazuje usklajenost besed in dejanj organizacije in na dolgi rok gradi zaupanje, ki je temelj za rast in razvoj vsakega podjetja. Z uporabo študije primera na podjetju Klemont d. o. o., smo prikazali, kako se elementi, kot so kultura, etika in verodostojnost, odražajo v kvantitativnih dejavnikih razvoja, npr. v višjih prihodkih, dobičkih, širitvah na nove trge ipd., kakor tudi v kvalitativnih dejavnikih razvoja, npr. v boljši povezanosti ekipe, stabilnejši organizacijski kulturi, razvoju kompetenc ipd. Skozi delo smo prikazali, da etika in verodostojnost podjetju omogočata dolgoročno uspešnost, predvidljivo in stabilno okolje in večjo prilagodljivost v okolju. V delu smo tako prikazali, da se vlaganje v mehke dejavnike, tj. etiko in verodostojnost izplača, saj omogoča rast in razvoj podjetja
Ključne besede: kultura, etika, verodostojnost, rast, razvoj, podjetje
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
Verodostojnost sporočil s čustvenčki in brez njih v starostni skupini od 25 do 24 let : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Tea Gregel, 2025, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo obravnava, ali virusna sporočila s čustvenčki povečajo čustveno privlačnost sporočila pri posameznikih v starostni skupini od 25 do 34 let. Osredotoča se na doživljanje sporočil s čustvenčki in brez njih, in čustvene dejavnike, kateri vplivajo kako prejemniki presojajo verodostojnost in zaupnost teh sporočil. V dobi digitalizacije so pri digitalni komunikaciji čustvenčki vsakodnevno prisotni, saj jih ljudje uporabljamo kot čustveno izražanje in čustveno komunikacijo. Vse pogosteje so čustvenčki del zlonamernih sporočil, katere uporabljajo akterji, ki se poslužujejo socialnega inženiringa, da bi z manipulacijo čustev žrtve dosegli svoje zlonamerno dejanje, največkrat z namenom, da jim ti prostovoljni razkrijejo zaupne informacije ali pa omogočijo dostop do sistemov. V zaključnem delu smo se osredotočili na empirično raziskavo, katera temelji na analizi odzivov na zlonamerna sporočila, ta pa temelji na spletni anketi. Rezultati raziskave prispevajo k razumevanju vpliva čustvene komunikacije v digitalnem okolju, ter izpostavlja pomen čustvene manipulacije kot učinkovito orodje v tehnikah socialnega inženiringa. Delo pa hkrati opozarja, da je potrebna večja ozaveščenost uporabnikov pri presoji sporočil, prejetih preko spletnih in elektronskih kanalov. Rezultati nakazujejo, da čustvenčki v nekaterih primerih vplivajo na zaznavanje zlonamernih sporočil, saj te lahko prispevajo k bolj pozitivnem vtisu in zmanjšanju previdnosti pri uporabnikih.
Ključne besede: digitalna komunikacija, socialni inženiring, zlonamerna sporočila, čustvenčki, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

4.
Vloga elektronskih dokazov v pravdnem postopku : doktorska disertacija
Kristjan Zahrastnik, 2025, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija interdisciplinarno in holistično obravnava pojav ter vlogo elektronskih dokazov v pravdnem postopku. Elektronski dokazi imajo svojevrstne značilnosti, zaradi katerih jih ne moremo preprosto umestiti in obravnavati v okviru tradicionalnih dokaznih sredstev slovenskega pravdnega postopka. Raznolike lastnosti elektronskih dokazov se kažejo zlasti v njihovi nematerialnosti, sposobnosti tehnološke obsoletnosti, obsežnosti, spremenljivosti in volatilnosti. Tovrstni podatki so lahko zaradi ubikvitete digitalnih naprav, ki bodisi samoniklo bodisi s človeškim dejanjem ustvarjajo elektronske podatke, ključni pri dokazovanju trditev strank o obstoju oziroma neobstoju dejstev, relevantnih za odločbo. Normativna ureditev dokazovanja z elektronskimi dokazi v nacionalni in nadnacionalni zakonodaji ponuja zgolj skopo, a hkrati nujno ogrodje, ki zagotavlja, da se elektronskim podatkom ne sme odreči dopustnosti ter dokazne vrednosti samo zaradi njihove elektronske oblike. Zadevna doktorska disertacija začetno obravnava način umestitev elektronskih dokazov med dokazna sredstva pravdnega postopka, pri čemer izhaja iz afinitete s tradicionalnimi dokaznimi sredstvi, četudi slednja niso prilagojena posebnostim dokaznega postopka z elektronskimi dokazi. Umestitev elektronskih dokazov med stvarna dokazila temelji na premisi izpolnjevanja kvalifikatornih elementov listine. V kolikor dokaz ne izpolnjuje teh kvalifikatornih elementov, se ga podvrže dokazovanju z dokaznim sredstvom ogleda. Takšen način kazuistične umestitve se dopolnjuje še z dopustnostjo dvojne umestitve dokaza med različna dokazna sredstva, glede na okoliščine in namen dokazovanja. Doktorska disertacija nato izpostavlja pravne in tehnično-procesne izzive rokovanja z elektronskimi dokazi, ki obsegajo dileme dopustnosti, presoje verodostojnosti, ocenjevanje dokazne vrednost, predložitve, zavarovanja, izvedbe in hrambe elektronskih dokazov. Spremenljivost in volatilnost kot imanentni lastnosti elektronskih dokazov vplivata na celoten postopek rokovanja z elektronskimi dokazi. Osrednji poudarek je namenjen ovrednotenju vpliva spremenljivosti in volatilnost na presojo verodostojnosti elektronskega dokaza kot elementa ocenjevanja dokazne vrednosti. Pri tem mora sodišče upoštevati podatke o dokazu (metapodatke) in pravne učnike opremljenosti dokaza z elektronskim podpisom. Dosledno mora tudi aplicirati dogmatiko o dokaznem bremenu. Pri presoji verodostojnosti je bistvenega pomena ohranitev integritete elektronskega dokaza, ki se lahko zagotovi zgolj z ustrezno predložitvijo, izvedbo in hrambo. Zmožnosti informacijskega sistema v civilnih postopkih, kljub normativno-pravni podlagi, še niso na ravni, ki bi omogočale predložitev, izvedbo in s hrambo dokaza v elektronskem okolju. Zaradi tega se pojavlja ambivalentnost (pravnega) zavedanja o krhkosti elektronskih dokazov in brezbrižnega zanemarjanja jamstev pri dejanskem razpolaganju z njimi. V nadaljevanju doktorske disertacije so obravnavani primerjalnopravni in čezmejni vidiki dokazovanja z elektronskimi dokazi. V primerjalnopravnem sklopu je opravljena analiza med pravno ureditvijo elektronsko shranjenih podatkov v civilnim postopku pred sodišči Združenih držav Amerike, elektronskih dokazov v nemškem civilnem postopku in elektronskih dokazov v slovenskem pravdnem postopku. Temu sledi še obravnava vloge elektronskih dokazov v čezmejnih postopkih pridobivanja dokazov, ki temeljijo na Uredbi o pridobivanju dokazov. Uredba navkljub nedavni prenovitvi ne vsebuje posebnih določb, ki bi odpravljale neskladja nacionalnih ureditev držav članic EU glede predložitve stvarnih dokazil in omogočale boljše razumevanje taksonomije elektronskih dokazov na nadnacionalni ravni.
Ključne besede: elektronski dokaz, pravdni postopek, umestitev elektronskih dokazov med dokazna sredstva, verodostojnost elektronskih dokazov, dokazna vrednost elektronskih dokazov, predložitev elektronskih dokazov, hramba elektronskih dokazov
Objavljeno v DKUM: 16.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (10,58 MB)

5.
Popularnost, zaupanje in verodostojnost podkastov
Katarina Žilavec, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga raziskuje popularnost, zaupanje in verodostojnost podkastov. V teoretičnem delu so opredeljeni podkasti, njihove značilnosti, uporabniki ter oglaševanje v podkastih. Raziskava se osredotoča na poslušanje, percepcijo in motive uporabnikov, zaupanje podkastu kot viru informacij, percepcijo oglasov ter zaupanje gostitelju podkasta. Ugotovitve kažejo, da večina poslušalcev podkaste posluša nekajkrat mesečno, največkrat kar na platformi YouTube. Zaupanje v podkaste je večje kot v večino drugih medijev, z izjemo radia. Ugotovljeno je bilo tudi, da poslušalci oglase v podkastih večinoma dojemajo negativno in jih najraje preskočijo.
Ključne besede: podkast, popularnost, zaupanje, verodostojnost, oglaševanje
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Vpliv kulture, etike in verodostojnosti na uspešnost podjetja Elektro Maribor d.d.
Tjaša Smogavc, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo vpliv kulture, etike in verodostojnosti na uspešnost izbranega podjetja Elektro Maribor d. d., ki se ukvarja z distribucijo električne energije. Dejavniki, ki smo jih preučili, so temeljne vrednote podjetja, tip kulture in tip klime podjetja, moč kulture ter neformalni in formalni dejavniki uveljavljanja verodostojnosti. Vpliv dejavnikov na uspešnost podjetja smo analizirali pomočjo izbranih ekonomskih in neekonomskih kazalnikov uspešnosti.
Ključne besede: kultura, verodostojnost, etika, vrednote, uspešnost podjetja
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

7.
Ugotavljanje verodostojnosti informacij, pridobljenih med preiskovalnim intervjujem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kaja Skubic, 2023, diplomsko delo

Opis: Učinkovito preiskovalno zaslišanje je v središču vsake policijske preiskave in je zato temelj doseganja pravičnosti v družbi. To je zato, ker so ključni cilji, na katerih temelji vsaka preiskava ugotoviti, kaj se je zgodilo, in če se je kaj zgodilo odkriti, kdo je kaj storil, ter zbrati dokaze na način, ki bo verodostojen za tiste, ki odločajo. Da bi to dosegli, morajo preiskovalci zbrati informacije, katerih vir je običajno oseba (npr. priča, žrtev, osumljenec itd.). Ko se soočajo z osebo, ki govori resnico, želijo zbrati dovolj informacij, da to resnico potrdijo. Ko se soočajo z lažnivcem, je njihova naloga omogočiti, da se laž razkrije dovolj podrobno, da se lahko dokaže njeno neresničnost. V vsakem primeru se naloga preiskovalcev opira na kombinacijo učinkovitega intervjuja, branja ljudi in ocene verodostojnosti. Ali so strokovnjaki vešči teh nalog? Če ne, zakaj? Kaj znanost predlaga, da bi morali posamezniki narediti, da bi natančno ocenili, če nekdo govori resnico ali vsaj izboljšali svojo sposobnost ocenjevanja verodostojnosti informacij? V tej kvalitativni nalogi so na ta in druga vprašanja ponujeni odgovori na podlagi raziskav in mnenj strokovnjakov s tega področja. V naslednjih poglavjih so opredeljeni osnovni pojmi laži, njena vloga v kazenskem postopku ter verbalni in neverbalni kazalniki, ki lahko pripomorejo k njenemu odkrivanju. Kasneje se razpravlja o pomenu ustreznega intervjuja za oceno verodostojnosti pridobljenih informacij. Na koncu se preuči obetaven sistem ocenjevanja kriterijev za presojo zavajanja ACID, ki pripomore k izboljšanju spominjanja intervjuvancev in s tem k lažjemu odkrivanju zavajanj tekom preiskovalnega intervjuja. Kljub pomanjkljivostim metode so raziskovalci mnenja, da je le-ta uporabno orodje v rokah usposobljenega preiskovalca. V Sloveniji se zaradi nepoznavanja metoda še ne uporablja, je pa gotovo povsem uporabna in priporočljiva tudi v našem kulturnem okolju.
Ključne besede: preiskovalni intervjuji, verodostojnost informacij, laži, kazalniki laganja, ACID, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (905,61 KB)

8.
Vpliv kulture, etike in verodostojnosti na uspešnost podjetja EDEX, d.o.o.
Tim Ličen, 2022, magistrsko delo

Opis: Podjetja se v današnjih nepredvidljivih tržnih razmerah ne morejo zanašati zgolj na učinkovitost izvajanja temeljne dejavnosti, temveč je ključnega pomena zavedanje o pomembnosti kulture, etike in verodostojnosti v podjetju. Podjetje se mora pri svojem poslovanju zavedati dejavnikov uveljavljanja verodostojnosti, saj imajo vpliv na uspešnost podjetja kot tudi na njegov nadaljnji razvoj. V tem magistrskem delu se osredotočamo na proučevanje vpliva kulture, etike in verodostojnosti na podjetje EDEX, d. o. o., družinsko mikro podjetje, ki se ukvarja s prodajo oblačil in obutve na drobno ter ima osem zaposlenih. V teoretičnem delu magistrskega dela podrobneje predstavimo teoretična izhodišča izbrane tematike. Usmerimo se na pojasnitev pojmov kultura, etika, verodostojnost in uspešnost podjetja. Predstavljana teoretična izhodišča predstavljajo pomembno osnovo za nadaljnje raziskovanje na praktičnem primeru izbranega podjetja. V empiričnem delu raziskujemo vpliv dejavnikov za uveljavljanje verodostojnosti na podjetje EDEX, d. o. o. Pred opravljeno raziskavo so zbrane osnovne informacije o proučevanem podjetju, kjer je predstavljena sestava podjetja, vodenje in zaposlei ter finančna slika podjetja. Raziskava je izvedena v treh sklopih, kjer je podrobneje raziskana prisotnost etičnih temeljnih vrednot, tip in moč kulture, etična klima podjetja ter prisotnost neformalnih in formalnih ukrepov za doseganje verodostojnosti podjetja EDEX, d. o. o. Raziskava je opravljena v razmiku dveh let, rezultati so zatem primerjani, podan je strukturiran predlog ukrepov za prihodnje poslovanje proučevanega podjetja. Ugotovljeno je, da se dobljeni rezultati ne razlikujejo bistveno v dveh opravljenih letih, se pa nakazuje pozitivni trend, ki pove, da se podjetje EDEX, d. o. o. na področju uveljavljanja verodostojnosti izboljšuje. Hkrati je ugotovljeno, da kultura, etika in verodostojnost posredno in neposredno vplivajo na uspešnost podjetja EDEX, d. o. o.
Ključne besede: kultura podjetja, etika podjetja, verodostojnost podjetja, uspešnost podjetja, MER model integralnega managementa.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 691; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

9.
Povezava med verodostojnostjo in izraženimi čustvi ob pričanju domnevno zlorabljenih otrok : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Amadeja Hren, 2022, diplomsko delo

Opis: "Učinek emocionalne priče" - fenomen, pri katerem na ljudi vpliva čustveno stanje oziroma vedenje osebe med pričanjem - predstavlja potencialen izvor napačnih odločitev v kazenskih postopkih. Opažena stereotipizirana pričakovanja, da naj bi otroci med razkrivanjem spolne ali fizične zlorabe bili žalostni, kljub temu da v dejanskem forenzičnem okolju to ni vedno običajno, lahko vodijo v neustrezne presoje otrokove verodostojnosti v legalnem kontekstu. Medsebojno različne čustvene reakcije otrok so posledica njihovih unikatnih načinov spopadanja s spomini na travmatične dogodke ter več individualnih, razvojnih in kontekstualnih dejavnikov, ki vplivajo na zaznave njihove verodostojnosti, vključno z osebnimi značilnostmi ocenjevalcev, kjer izpostavljamo spol ter stopnjo empatije. Ženske otroke, ki pričajo o zlorabi, zaznavajo kot bolj verodostojne kot moški, potencialno, ker so nasploh opažene kot bolj empatične. Izmerjene višje stopnje empatije pri osebah namreč rezultirajo v njihovo zaznavanje otroških žrtev zlorab kot bolj žalostnih med pričanjem, posledično tudi bolj verodostojnih, kar rezultira v pogostejše obsodbe osumljenca. Tovrstni poudarek na čustvenosti pričanja, namesto njegovi vsebini, škodi ter ovira pravičnost kazenskega procesa. Potrebne so spremembe pri (legalnem) obravnavanju otroških žrtev spolnih ter fizičnih zlorab in ozaveščanje o "učinku emocionalne priče" ter njegovi potencialni škodljivosti.
Ključne besede: pričanja, čustva, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.10.2022; Ogledov: 507; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

10.
Proučevanje povezave med nefinančnim poročanjem, verodostojnostjo in korporativne družbene odgovornosti proučevanega podjetja
Boštjan Lukman, 2022, magistrsko delo

Opis: Zahteve družbenega okolja po informacijah glede poslovanja podjetij postajajo vse večje. Družba od podjetij zahteva posredovanje in poročanje tudi izven tistih osnovnih finančnih aspektov, na katere smo bili dolga leta navajeni. Trendi in interesi povprečnega človeka ter družbe se pomikajo k večjemu ohranjanju naravnega okolja kot tudi socialnega. Podjetja so te trende nekaj časa nazaj opazila in začela svoje poslovanje premikati k trajnostnemu poslovanju na podlagi korporativne družbene odgovornosti. S tem premikom pa se je v podjetjih pojavila tudi obveza ali želja po poročanja korporativne družbene odgovornosti oziroma nefinančnih informacij. Nekatera podjetja so to storila sama z namenom zagotavljanja konkurenčnih prednosti oziroma razlikovanja. Ostala podjetja pa so to storila, ko je nefinančno poročanje za določene subjekte postalo obvezno s sprejetjem Direktive o nefinančnem poročanju v Evropski uniji ter posledično pripadajoči zakonodaji posameznih članic. Za namen poročanja nefinančnih informacij in korporativne družbene odgovornosti pa mora podjetje poročati verodostojne in preverljive informacije. Le tako lahko podjetju družba zaupa in verjame, kaj dela, govori oziroma poroča. Podjetje mora svojo verodostojnost kot tudi korporativno družbeno odgovornost nenehno negovati. Ne gre za en poslovni proces, ampak za konstantno razvijanje in spremljanje aktivnosti za doseganje želenega. Poročanje nefinančnega poslovanja je postalo za določena podjetja, ki izpolnjujejo kriterije, obvezno z letom 2018 za letna poročila poslovnega leta 2017. Evropska komisija je izdelala priporočila in smernice, ki jih lahko podjetja uporabijo za poročanje o korporativni družbeni odgovornosti oziroma nefinančnem poslovanju. Smernice so nezavezujoče, podjetja sama izberejo način, po katerem bodo nefinančno poslovanje poročala. Za namen tega predstavljamo tudi trenutno še najbolj priljubljene standarde Global Reporting Initiative. Letno poročilo predstavlja podjetjem osnovno komuniciranje pregleda poslovanja. Za izbrano podjetje smo pregledali poslovna poročila in njegovo komuniciranje za poslovna leta 2018, 2019 in 2020. Prav tako smo pregledali, ali je bilo proučevano podjetje vključeno v konsolidirano letno poročilo matične družbe za vsa izbrana poslovna leta. Pregledali smo način poročanja in informacije, ki se v posameznih letih pojavijo znotraj teh poročil, in ali je podjetje izpolnilo svoje zakonske zaveze in morda tudi priporočila Evropske komisije. Ugotavljamo, da so zahteve zakona bile izpolnjene, vendar je pri poročanju informacij prišlo do nekaterih večjih razlik, nekaj jih je podjetje tudi čez potek pregledanih let odpravilo oziroma svoje poročanje delno nadgradilo. Postavili smo se v vlogo javnosti, ki je želela o izbranem podjetju pridobiti čim več kakovostnih in preverljivih informacij o nefinančnem poslovanju. V zaključnem delu naloge podamo tudi predloge izbranemu podjetju glede možnih izboljšav v skladu s pričakovanimi prihodnjimi zahtevami razvoja poročanja na tem področju.
Ključne besede: verodostojnost, korporativna družbena odgovornost, nefinančno poročanje, NFRD, CSRD
Objavljeno v DKUM: 11.08.2022; Ogledov: 756; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici