| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SLUČAJNI GRAFI
Marko Pasterk, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava slučajne grafe. Osrednja tema so lastnosti, ki veljajo za skoraj vse grafe. V uvodnem delu so podane definicije iz verjetnosti in teorije grafov, ki jih potrebujemo v nadaljevanju diplomskega dela. V prvem poglavju s pomočjo matematičnega upanja določimo eno zgornjo in eno spodnjo mejo za dominantno število in neodvisnostno število grafa. Prav tako dokažemo obstoj grafa z velikim kromatičnim številom in velikim notranjim obsegom. V drugem poglavju sta predstavljena dva verjetnostna modela, s katerima opišemo lastnosti skoraj vseh grafov. Nekaj teh lastnosti tudi dokažemo. V zadnjem poglavju definiramo pragovne funkcije in določimo prag za lastnost obstoja izoliranih vozlišč v grafu G^p in za lastnost obstoja fiksnega grafa H kot podgraf v grafu G^p.
Ključne besede: slučajni graf, matematično upanje, Markova neenakost, verjetnostni model, pragovna funkcija, metoda drugega momenta
Objavljeno: 17.05.2012; Ogledov: 1119; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (241,08 KB)

2.
VREDNOTENJE OPCIJ
Duška Nenić, 2013, diplomsko delo

Opis: Opcije so na področju gospodarstva prisotne že dolgo časa, vse od antičnih civilizacij. Večjo veljavo v finančnih tokovih so dobile maja 1972, ko je prišlo do prve uspešne inovacije na področju izvedenih finančnih instrumentov in nastanka prvega terminskega trga, na katerem so trgovali s finančnimi instrumenti, ko so v Chicagu odprli Mednarodni denarni trg (IMM-International Monetary Market) in začeli trgovati s sedmimi različnimi valutami. Z izvedenimi finančnimi instrumenti se je začelo obsežneje trgovati leta 1974 po ukinitvi vezave ameriškega dolarja na zlati standard. Propad dogovora, sklenjenega v Bretton Woodsu, je vplival na povečanje stopnje negotovosti glede cenovnih sprememb na svetovnih trgih. V tem obdobju je tudi nastalo nekaj najuspešnejših oblik izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se še danes trguje na terminskih trgih. Najbolj pogosti izvedeni finančni instrumenti so: CFD – contract for difference – pogodba za razliko v ceni, Futures contract – STP ali standardizirana terminska pogodba , naložbeni certifikati in opcije. Opcija je enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik opcije doseže sklenitev pogodbe o nakupu, prodaji ali zamenjavi, katere predmet je osnovni instrument. Opcije delimo v dve skupini: opcija, ki omogoča nakup osnovnega instrumenta, se imenuje nakupna opcija (ang. Call); opcija, ki omogoča prodajo osnovnega instrumenta, pa imenujemo prodajna opcija (ang. Put). Osnovni instrument je lahko delnica, obveznica, valuta ali katera koli druga javno znana vrednost. Opcije je mogoče vrednotiti na štiri načine: ceno opcije je mogoče primerjati z vrednostjo osnovnega instrumenta, na katerega je opcija napisana, ali z višino udarne ali izvršilne cene; profitabilnost opcijske strategije preverjamo s cenami osnovnega instrumenta (določimo cene osnovnega instrumenta, v okviru katerih je opcija profitabilna); opcijski finančni prag oziroma njegov potencial primerjamo s cenovnimi spremembami osnovnega instrumenta; določite absolutne prave cene opcije. Opcije pa vrednotimo s pomočjo modelov za vrednotenje. Modela vrednotenja opcij delimo v tri skupine: • ekonometrični modeli (Sheltovnov model, Kassoufov model); • verjetnostni modeli (Sprenklov model, Samuelson–Meronov model, Garman–Kohlhagenov model, Black–Scholesov model); • računalniški modeli vrednotenja.
Ključne besede: izvedeni finančni instrumenti, opcije, prodajna opcija, nakupna opcija, modeli vrednotenja opcij, ekonometrični modeli, verjetnostni modeli, Black–Scholesov model.
Objavljeno: 04.08.2014; Ogledov: 1180; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (975,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici