Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pojav virusa SARS-CoV-2 v drugi polovici leta 2019 je morda največja zdravstvena grožnja v zadnjem času za vse ljudi. V času pandemije največjo težavo za javno zdravje predstavljajo tisti posamezniki, ki oklevajo glede cepiva zaradi neodločnosti, zadržanosti ali zaskrbljenosti glede cepljenja sebe ali svojih bližnjih ter s tem prepričanjem ogrozijo čredno imunost, ki je posredna zaščita ranljivih skupin prebivalstva. Zato je sedaj pomembno, da se pozornost usmeri na sprejemanje cepiva v skupnosti, da bi dosegli imunost celotne populacije. Magistrsko delo preučuje stališča do cepljenja proti covidu-19 in verjetnost za cepljenje proti covidu-19 na Hrvaškem. Natančneje zaključno delo preučuje razlike med spoloma v stališčih do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19, povezanost starosti, stopnje izobrazbe, znanja o covidu-19, prepričanja v teorije zarote o covidu-19 in osebnostnih lastnosti posameznikov s stališči do cepljenja proti covidu-19 in verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 ter napovedno vrednost demografskih, osebnostnih in drugih dejavnikov glede na stališča do cepljenja proti covidu-19 in verjetnost za cepljenje proti covidu-19. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki smo jo sestavili s pomočjo spletnega orodja 1ka. Z namenom ugotavljana razlik med spoloma v stališčih do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca. Za ugotavljanje povezanosti preučevanih spremenljivk smo uporabili Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient. Z namenom napovedovanja stališč do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 smo izvedli dve ločeni hierarhični multipli regresiji. Ugotovili smo, da imajo ženske statistično pomembno bolj negativna stališča do cepljenja proti covidu-19 ter poročajo o statistično pomembno manjši verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 v primerjavi z moškimi. Ugotovili smo tudi, da se starost negativno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19 in pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19. Za tem smo ugotovili, da se izobrazba pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in znanjem o covidu-19 ter negativno z negativni stališči do cepljenja proti covidu-19 in prepričanji v teorije zarote o covidu-19. Nadalje smo ugotovili, da se znanje o covidu-19 pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in negativno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Po tem smo ugotovili, da se prepričanje v teorije zarote negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Nazadnje smo ugotovili, da se osebnostna lastnost sprejemljivost negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19 ter da se osebnostna lastnost vestnost negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Analize so pokazale, da so starost, izobrazba in prepričanje v teorije zarote o covidu-19 statistično pomembni napovedniki negativnih stališč do cepljenja proti covidu-19. Po drugi strani smo ugotovili, da so starost, znanje o covidu-19 in prepričanje v teorije zarote o covidu-19 statistično pomembni napovedniki verjetnosti za cepljenje proti covidu-19. Naša raziskava ima zelo uporabno vrednost, saj ponuja izhodiščne točke za oblikovanje intervencij, ki bodo prilagojene določenim skupinam ljudi, ki so se v naši raziskavi izpostavile kot skupine z največjim tveganjem za negativna stališča do cepljenja in manjšo verjetnost za cepljenje proti covidu-19.
Ključne besede: covid-19, stališča do cepljenja, verjetnost za cepljenje, cepiva
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 856; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: Analogija je kognitivni proces prenosa informacij ali pomena z določenega objekta na drug objekt. V magistrski nalogi preizkušamo uporabo analogije pri poučevanju verjetnosti v osnovni šoli, pri čemer analogijo razumemo kot posebni primer transferja znanja. Vzorec je sestavljalo 66 učencev devetih razredov osnovne šole. Za namen raziskave smo uporabili dve igri s področja verjetnosti, pri katerih učenci določajo vsoto/razliko padlih pik dveh igralnih kock. Prva igra je predstavljala vir analogije, druga pa tarčo analogije. Z vidika poučevanja je verjetnost zelo zahtevna, saj pri učencih pogosto prihaja do neskladja med intuitivnimi in kognitivnimi zaznavami ter posledično do napačnih predstav. Za učence osnovnih šol spada verjetnost med eno izmed najbolj zahtevnih snovi z vidika razumevanja. Zaradi tega je pomembno, da se jim snov predstavi izkušenjsko preko »igre« in izvajanja poskusov, saj si učenci tako pridobivajo izkušnje z napovedovanjem dogodkov in njihovih verjetnosti. Rezultati naloge povedo, da večina učencev sklepanja z analogijo ni uporabila, prav tako se le v majhni meri prikazuje transfer znanja med virom in tarčo. V delu podamo tudi nekaj primerov nalog, preko katerih bi pri vsebini verjetnosti lahko spodbujali uporabo analogije.
Ključne besede: verjetnost, analogija, transfer znanja, didaktične igre
Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 1447; Prenosov: 363
Celotno besedilo (2,26 MB)

Opis: Prirejanje poslovnega izida je pojav, ki se pogosteje pojavi v obdobju gospodarske krize. Podjetja, njihovi managerji in lastniki posegajo po tehnikah, s katerimi uravnavajo poslovni izid, da s tem prikazujejo večjo vrednost podjetja, zmanjšujejo davčno osnovo za obračun davka idr. Prirejanje poslovnega izida je v okviru določenih meja dovoljeno, vendar je meja med dopustnim in prevarantskim uravnavanjem zelo tanka. Ločnica je namernost dejanja. Tako je prirejanje, katerega namen je pridobitev določene koristi na račun oškodovanja drugih, prevara v računovodstvu. Vse to pa je povezano z ravnjo etike managerja ali lastnika podjetja. Računovodski strokovnjaki morajo biti dobro strokovno podkovani, saj morajo med seboj usklajevati pravne predpise in etični vidik delovanja strokovnjakov. To je včasih zelo težko, saj so lahko nasprotja med poklicno in poslovno etiko zelo velika. Razlike je najbolje urejati s sodelovanjem in sprejemanjem kompromisov. V magistrski nalogi smo predstavili pojem prirejanja poslovnega izida, razloge, cilje ter motive za prirejanje, najpogostejše vrste prirejanja ter najpogostejše tehnike prirejanja poslovnega izida. Zaradi razlik v ugotavljanju poslovnega izida med podjetji in samostojnimi podjetniki smo ločeno opredelili tudi razloge, cilje ter motive za prirejanje, najpogostejše vrste prirejanja ter najpogostejše tehnike prirejanja poslovnega izida pri samostojnih podjetnikih. V analizo so bila vključena mikro in mala podjetja ter samostojni podjetniki, ki so bili predhodno vključeni v raziskavo (Horvat, 2012). Za potrebe ugotovitve povezave med računovodsko etiko in prirejanjem poslovnega izida smo raziskali metode za ugotavljanje prirejanja poslovnega izida in izbrali najprimernejšo za našo raziskavo (test Garroda in soavtorjev (2006) ali GRPV-statistika). Pri samostojnih podjetnikih ta test ni bil ustrezen, zato smo na predlog Horvata uporabili vzvod, pri katerem smo izračunali razmerje med odstotno spremembo celotnega poslovnega izida samostojnih podjetnikov z odstotno spremembo njihovih prihodkov. V praktičnem delu magistrskega dela smo izvedli test Garroda in soavtorjev (2006) za mikro in mala podjetja za pet zaporednih poslovnih let. Test je pokazal anomalijo poslovnih izidov okoli nič tako pri manj kot pri bolj občutljivih managerjih podjetij. Pridobljenih rezultatov nismo mogli pripisati zveznosti, saj je število ravno pozitivnih čistih poslovnih izidov, umerjenih tako s prihodki iz poslovanja kot celotnimi prihodki, veliko previsoko, da bi lahko le-to pripisali naključju. Pri samostojnih podjetnikih smo izvedli izračune vzvoda. Tako pri njih kot pri podjetjih smo prišli do zaključka, da razlike med manj in bolj občutljivimi samostojnimi podjetniki za računovodsko etiko ne obstajajo, saj smo pri večini ugotovili večjo verjetnost prirejanja poslovnega izida.
Ključne besede: Računovodska etika, prirejanje poslovnega izida, test Garroda in soavtorjev (2006) – GRPV-statistika, vzvod za samostojne podjetnike, anomalija okoli nič, večjo verjetnost prirejanja poslovnega izida.
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 1263; Prenosov: 137
Celotno besedilo (4,44 MB)

Opis: Nove digitalne tehnologije botrujejo procesu preoblikovanja obstoječih vrednostih verig finančnih produktov oz. storitev. »P2P« posojila so nov in inovativen način tako investiranja presežkov finančnih sredstev kot tudi prejemanja finančnega kapitala. Število tovrstnih posojil konstantno raste, vendar posojilodajalci niso profesionalni investitorji. Posojilodajalci prevzemajo veliko tveganje, saj so »P2P« posojila izdana brez zavarovanja. V ta namen »P2P« platforme izdajajo historične podatke o posojilojemalcih. V delu se osredotočamo na identifikacijo tveganj, ki so prisotna pri tovrstnem investiranju in na napovedovanje možnosti neplačil posojil. Empirična študija analizira podatke pridobljene iz platforme Bondora (N=1823) od leta 2009 do 2015. Opravili smo statistično analizo spremenljivk. Razvili smo Logit model za napovedovanje neplačil. Kakovost modela smo preverjali z ROC krivuljo, optimizacijo modela pa na osnovi uravnoteženja klasifikacijske natančnosti, kjer smo dololčili optimalno presečno vrednost. Rezultati so pokazali, da kreditni model za napovedovanje neplačil zmanjšuje verjetnost finančne izgube pri »P2P« investiranju.
Ključne besede: kreditno tveganje, verjetnost neplačila, »P2P« posojila, LOGIT model, obvladovanje tveganj, C25 Discrete Regression and Qualitative Choice Models, G21 Banks, G17, Financial Forecasting and Simulation
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 2426; Prenosov: 335
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: V obdobju, ko vedno bolj pogosto merimo kvaliteto podjetja ali posameznika tako, da ugotavljamo kakšen dobiček pri udejstvovanju na gospodarskem in tržnem področju je bil ustvarjen s strani le-tega, so postale blagovne znamke ključne za prepoznavanje določenih proizvajalcev in njihovih izdelkov, prav tako pa se blagovne znamke lahko dojema predvsem kot varovalo pred kršitvami tekmecev oziroma konkurence. Z blagovnimi znamkami si podjetje lahko pridobi razlikovalni učinek, na podlagi katerega posamezniki lahko sklepajo od koga je izdelek, od kod izvira, na kakšen način je bil narejen, kakšna je kvaliteta in podobno. Nosilec vseh teh elementov so blagovne znamke, ki zaradi svoje pomembnosti morajo biti ustrezno zaščitene. V slovenski zakonodaji za zaščito blagovnih znamk velja Zakon o industrijski lastnini, ki to področje celovito ureja. Še posebej pomemben je 47. člen ZIL-1, ki se nanaša na kršitve, torej na dejanja, ki kot taka niso zaželena in predstavljajo poseg v pravice drugega. Ob tem je potrebno razumeti, da se velikokrat zgodi, da določenega dejanja konkurenta ne moremo uvrstiti pod kršitve blagovne znamke, saj za to niso izpolnjeni vsi pogoji. Kljub temu obstaja določeno varstvo tudi za takšne primere in sicer v Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence, natančeje v 63.a členu. Omenjen člen pojasnjuje v katerih primerih je mogoče določeno ravnanje konkurenta razlagati kot dejanje nelojalne konkurence. Ključna problematika, ki je obravnavana v diplomski nalogi se nanaša na podobnost embalaže, torej na situacije, ko je embalaža enega izdelka določenega podjetja po izgledu podobna embalaži drugega izdelka drugega podjetja. Iz tega izhaja, da gre lahko bodisi za kršitev znamke, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji, ki se navezujejo na to, kaj je bilo kot znamka registrirano, bodisi pa lahko gre za dejanja nelojalne konkurence. Prav tako obstaja možnost, da v določenem primeru hkrati gre za oboje, torej za kršitev znamke in za dejanje nelojalne konkurence, ob čemer pa je potrebno poudariti, da je dokazovanje kršitve znamke na podlagi ZIL-1 lažje dokazati. Glede na trd boj, ki poteka med konkuretni oziroma med različnimi podjetji, pri katerem šteje vsak pridobljen potrošnik in na ta račun vsak zaslužen denar, je črta med ustreznim ravnanjem podjetij in napačnim ravnanjem pogosto že zelo zamaknjena. Bodisi je mogoče dejanja razlagati kot kršitve blagovnih znamk bodisi kot dejanja nelojalna konkurence, dejstvo pa je, da je zadev, pri katerih moramo kot potrošniki biti zelo pozorni, da nismo speljani v zmoto, vedno več.
Ključne besede: znamka, relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke, industrijska lastnina, kršitev znamke, podobnost in verjetnost zmede, nelojalna konkurenca
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1583; Prenosov: 287
Celotno besedilo (22,14 MB)