1. Mreženje : zagotavljanje dodane vrednosti destinacijeTanja Lešnik Štuhec, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Trajnostni in odgovorni turizem sta vsestranska instrumenta dolgoročnega razvoja. Temeljita na proaktivnem načrtovanju in celovitem upravljanju turističnih vrednostnih verig v zeleni pametni destinaciji. Kakovostna celostna ponudba medsektorsko povezanih pristnih butičnih doživetij ter njena učinkovita in ciljana promocija, trženje in prodaja vplivajo na motivacijo, interes in rast turističnega povpraševanja in potrošnje. Večja potrošnja je povezana z večjim prihodkom destinacije in s povečanjem deleža lokalno oziroma regionalno dodane vrednosti po celoviti verigi turistične ponudbe. Pristop zahteva širok nabor razvojnega interveniranja skozi raznotere projekte povezanih deležnikov, kar sledi strateško načrtovani sliki prihodnosti od spodaj navzgor in od zgodaj navzdol. Mreženje v procesu ustvarjanja vrednosti za oblikovanje, trženje, prodajo in evalviranje avtentičnih zelenih doživetij ima izjemne sinergične in multiplikativne učinke ter moč razpršitve prihodka. S tem se dodaja vrednost po celotni verigi, tudi izven turistične dejavnosti. Tako nastajajo turistični produkti – vodena doživetja, ki certificirana s teritorialnimi kolektivnimi blagovnimi znamkami, vzpostavljenimi po modelu Izvorno slovensko, zagotavljajo visoko kakovost in dodano vrednost destinacije.
Ključne besede: mreženje, turistična destinacija, verige vrednosti, dodana vrednost, avtentična butična doživetja, teritorialna kolektivna blagovna znamka
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 34
 Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Optimiranje verige dodane vrednosti pri načrtovanju in izdelavi preoblikovalnih orodijPeter Kerš, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo upravičeno dokazuje, da lahko tudi podjetja v naročniški proizvodnji, kar orodjarne so, z izvajanjem vitke proizvodnje, vitkega menedžmenta in študijem časa kot del organizacije proizvodnje v kombinaciji z ostalimi metodologijami in orodji za izboljšanje kakovosti ustvarijo večjo dodano vrednost na zaposlenega, kar pomeni priložnost večjih dobičkov. Vsako optimiranje procesa, toka materiala in informacij je lahko majhno, a skupen učinek je lahko velikanski, ne le v proizvodnem procesu, temveč v celotnem poslovanju znotraj in zunaj podjetja. Delo prav tako daje pomen delavcu kot najpomembnejšemu viru prihodnosti in prikazuje inovativnost kot konkurenčno prednost. S prej kakovostno dokončano proizvodnjo obdržimo kupce, s tem pa zaupanje, dolgoročen obstoj, podobo in nenazadnje dobre kompetence za nadaljnje delo.
Ključne besede: optimiranje verige dodane vrednosti, dodana vrednost, organizacija proizvodnje, vitka proizvodnja, naročniška proizvodnja, vrednostni tok, informacijski tok, konkurenčna prednost, inovativnost, orodjarstvo
Objavljeno v DKUM: 30.08.2016; Ogledov: 1702; Prenosov: 190
Celotno besedilo (8,43 MB) |
3. USMERJANJE RAZVOJA ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V MARIBORUKatja Černčič, 2014, magistrsko delo Opis: Usmerjanje razvoja organizacij je zelo zahtevna in odgovorna naloga. V magistrski nalogi je poudarek na usmerjanju razvoja na ravni strateškega managementa. Vodilni zaposleni na tej ravni si pri zbiranju informacij, odločanju in ukrepanju, pomagajo z metodami za preučevanje zunanjega in notranjega okolja in metodami za presojo celovite organizacije ter oblikovanje strategij.
V teoretičnem delu naloge je predstavljen MER model integralnega managementa, ki je izhodišče za obravnavani management v nadaljevanju. Natančneje je predstavljena vloga strateškega managementa in planiranje ustanovitve in razvoja na tej ravni. Proučene so izbrane metode planiranja na ravni strateškega managementa, to so tiste metode, ki služijo kot pripomoček managementu pri sprejemanju odločitev glede nadaljnjega razvoja organizacije. Ker se strateško planiranje v javnih in neprofitnih organizacijah razlikuje od planiranja v podjetjih, kot jih klasično razumemo, je predstavljen tudi ta vidik.
V praktičnem delu naloge je predstavljena preučevana organizacija ŠOUM. Izvedene so metode: analiza verige vrednosti v namen preučevanja notranjega okolja, Porterjev model analize panoge za preučevanje zunanjega okolja in TOWS matrika za preučevanje notranjega in zunanjega okolja hkrati. Uporaba kombinacije izbranih metod omogoča preučevanje organizacije same in z vidika okolja, kar pripomore k celostnemu obravnavanju ŠOUM-a in podajanju predloga temeljne strategije.
Na primeru ŠOUM smo ugotovili, da se izvedene metode lahko tudi uporabijo za preučevanje javnih in neprofitnih organizacij. Rezultati vseh treh izvedenih metod so omogočili, da smo prepoznali možnosti in zmožnosti organizacije. Na podlagi tega smo podali predlog temeljne in poslovne strategije prihodnjega razvoja organizacije.
Ključne besede: strateški management, usmerjanje razvoja, ŠOUM, analiza verige vrednosti, Porterjev pristop k analizi panoge, TOWS matrika
Objavljeno v DKUM: 09.10.2014; Ogledov: 1705; Prenosov: 175
Celotno besedilo (2,16 MB) |
4. Presoja strateških možnosti in strategij z uporabo izbranih inštrumentov strateškega managementaBarbara Čepin, 2012, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega okvirja. V teoretičnem delu smo najprej opisovali procesne razsežnosti planiranja na ravni strateškega managementa. Po različnih avtorjih smo proučevali izbrane metode, za katere menimo, da nam bodo pomagale oblikovati nov program razvoja. Empirični okvir pa smo razčlenili na dva dela. Najprej smo opisali izbrano podjetje, nato pa v teoretičnem delu omenjene metode uporabili na obravnavanem podjetju. Opis podjetja smo začeli pri njegovi ustanovitvi, leta 1985, ter nato opisali, kako podjetje posluje danes. Predstavili smo rezultate strukturne analize podjetja z vidika dejavnosti ter poslovnih in upravljalno-vodstvenih funkcij. Planiranje razvoja izbranega podjetja na ravni strateškega managementa smo razdelili na proučevanje notranjega ter zunanjega podjetja, celovito presojo podjetja in na koncu oblikovali predlog strategij. Ovrednotili smo predlagane strategije ter izdelali program uresničevanja planiranega razvoja.
V empiričnem okvirju smo najprej proučili zunanje okolje podjetja, s pomočjo analize (interesnih) udeležencev smo proučevali po Lombriserju in Abplanalpu (2005, 95) in po Porterjevem pristopu k analizi panoge po Wheelenu in Hungerju (2010, 158) ter šesto silo po Pučku (2003, 122–124). Za notranje okolje proučevanega podjetja smo izbrali analizo resursov oziroma zmožnosti podjetja po Lombriserju in Abplanelpu (2005, 149) ter analizo verige vrednosti. Celovita presoja podjetja pa je izhajala iz sinteze zunanjih in notranjih udeležencev, ki smo jo raziskovali predvsem po Duhovi (2011, 84), ta pa povzema Wheelena in Hungerja (2010, 224–225). Na podlagi rezultatov omenjenih metod smo oblikovali strategije proučevanega podjetja. Oblikovanje strategij je izhajalo iz politike podjetja, ki pa v proučevanem podjetju ni bila zapisana. Zapisali smo vse tri strategije podjetja, ki smo jih kasneje s pomočjo koeficienta ekonomičnosti oziroma gospodarnosti ovrednotili. Vrednotenju je sledila izbira najboljših strategij. Ker pa brez dejavnosti ne pride do realizacije zapisanega, smo v poglavju Program uresničitve planiranega razvoja navedli vse aktivnosti, ki so potrebne za njegove uresničitve.
Ključne besede: Analiza (interesnih) udeležencev, Porterjev pristop k analizi panoge, Analiza resursov in/ali zmožnosti podjetja, Analiza verige vrednosti, Sinteza zunanjih in notranjih udeležencev.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2012; Ogledov: 2189; Prenosov: 340
 Povezava na celotno besedilo |
