| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Seznanjenost laikov o temeljnih postopkih oživljanja na Koroškem
Nataša Melanšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so prikazana teoretična znanja o temeljnih postopkih oživljanja (TPO) odraslih in otrok. Opisani so tudi dodatni postopki oživljanja (DPO), defibrilacija z avtomatskimi zunanjimi defibrilatorji (AED), veriga preživetja, nenadna srčna smrt, ukrepanje pri tujkih v zgornjih dihalnih poteh ter stabilni bočni položaj. Na zemljevidu Slovenije smo prikazali javno dostopne avtomatske zunanje defibrilatorje (AED) na Koroškem ter kakšno vlogo ima tečaj »Za življenje«. Predstavili pa smo tudi Zdravstveno reševalni center Koroške, ki je še vedno edini samostojni zavod v Sloveniji. Drugi del diplomske naloge zajema raziskavo o seznanjenosti laikov o temeljnih postopkih oživljanja (TPO) na Koroškem, kjer smo zajeli 100 naključno izbranih laikov v koroški regiji. Pomembno je bilo, da so bili polnoletni in da niso imeli izobrazbe s področja zdravstva. Razdelili smo jih v dve starostni skupini, prva je od 18 do 50 let, druga pa nad 51 let. To smo storili z namenom, da jih lahko primerjamo med seboj. V vseh grafih smo število anketirancev, ki se je odločilo za nek odgovor preračunali v odstotke, da lahko rezultate primerjamo med mlajšimi in starejšimi anketiranci. Anketa, ki so jo laiki reševali, je bila zelo obsežna, saj je vsebovala 35 vprašanj. Za takšno obsežnost smo se odločili, ker smo želeli dobiti izčrpne podatke o seznanjenosti laikov o temeljnih postopkih oživljanja na Koroškem.
Ključne besede: temeljni postopki oživljanja, dodatni postopki oživljanja, algoritem, defibrilacija, veriga preživetja, seznanjenost laikov.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2881; Prenosov: 518
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
Znanje laikov o temeljnih postopkih oživljanja v Pomurju
Aleksandra Hari, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega (empiričnega) dela. V teoretičnem delu so najprej predstavljeni srce kot življenjsko pomemben organ, nujna stanja srca, laik kot prvi "reševalec" z znanjem o temeljnih postopkih oživljanja in zavedanju o tem, da je moralno dolžan pomagati osebi, katere zdravje je ogroženo, in lahko v primeru nepomoči tudi kazensko odgovarja. V nadaljevanju so predstavljeni zunanji avtomatski defibrilator, njegova pomembnost delovanja in javna dostopnost ter znanje laikov o njegovi uporabi. Podatki za empirični del diplomske naloge so bili pridobljeni na podlagi anketiranja, izvedenega med naključno izbranimi laiki v Pomurju. Anketiranje je bilo izvedeno novembra 2011 in je bilo anonimno, sodelovalo pa je 80 laikov. Uporabljena je deskriptivna metoda, rezultati ankete pa so v diplomskem delu tudi analizirani in interpretirani.
Ključne besede: srce, nenadna nagla stanja srca, veriga preživetja, dolžnost laika, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 1840; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (7,88 MB)

3.
Ozaveščenost populacije o akutni možganski kapi in GROM-u
Tanja Krajnc, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Akutna možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, ki hudo prizadene del možganov, tako da je njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. Vodi k nastanku značilnih simptomov, ki jih opazi bolnik sam in znakov, ki jih lahko opazi zunanji opazovalec. Za uspešno zdravljenje je izjemno pomembno pravočasno prepoznati simptome in znake možganske kapi ter pravilno ukrepati. Pri tem nam je v veliko pomoč kratica GROM, ki je izhodiščno geslo, s katerim v Sloveniji vstopamo v novo akcijo ozaveščanja populacije o opozorilnih znakih možganske kapi. Združuje namreč njihove začetnice, G oznanja prizadetost glasu oziroma govora, R prizadetost roke, O obraznih mišic, črka M pa oznanja, da štejejo minute in da se pri kapi vedno mudi. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti akutno možgansko kap in z raziskavo ugotoviti, ali anketirana populacija pozna možgansko kap in kratico GROM in ali jo zna uporabljati. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Kot inštrument raziskovanja smo uporabili polstrukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 16 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 107 naključno izbranih odraslih ljudi, različnih starostnih skupin. Anketo smo izvajali v mesecu aprilu 2012 na področju Maribora in njegove okolice. Rezultati: Rezultati so pokazali, da anketiranci sicer poznajo možgansko kap in njene tipične simptome, da pa dejansko ne bi znali pravilno ukrepati in nuditi nujne medicinske pomoči osebi, ki bi jo potrebovala. Prav tako jih več kot 2/3 še ni slišala za akronim GROM. Sklep: Dobra poučenost populacije, glede prepoznavanja možganske kapi in GROM-a, je ključnega pomena za uspešnost zdravljenja. Velik pomen ima zdravstveno vzgojno delo. Vloga medicinske sestre je z različnimi metodami in tehnikami poučevati populacijo o tem, kako prepoznati možgansko kap (simptome oziroma tipične znake možganske kapi) in kako se nanjo odzvati, nuditi nujno pomoč.
Ključne besede: možganska kap, dejavniki tveganja, veriga preživetja, nujna pomoč, G.R.O.M., zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 2184; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (923,60 KB)

4.
MNENJE ČLANOV PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV O POMENU TEČAJEV TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA
Aleš Očko, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V sodobnem svetu uvrščamo bolezni srca in ožilja v sam vrh vzrokov umrljivosti. Člani prostovoljnih gasilskih društev (PGD) so takšnim situacijam še posebej izpostavljeni zaradi vpliva okolja na posameznih intervencijah. Gasilska zveza Slovenije (GZS) šteje več kot 140.000 prostovoljnih članov, ki tako predstavljajo pomemben odstotek slovenskega prebivalstva, zato domnevamo, da v večji meri predstavljajo potencialne mimoidoče tudi v lokalni skupnosti, v kolikor bi nekdo doživel srčni zastoj. Oceniti zainteresiranost članov anketiranih PGD za izvajanje tečajev temeljnih postopkov oživljanja (TPO), oceniti, v kolikšni meri jim je takšno znanje do sedaj že prišlo prav v realni situaciji, in primerjati prisotnost strahu pred umetnim predihavanjem »usta na usta« nasproti laični populaciji. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ki se je nanašala na študijo domače in tuje literature ter analitično metodo dela, ki se je nanašala na rezultate ankete, izvedene med člani PGD Gasilske zveze (GZ) Šmarje pri Jelšah. Rezultati: Na podlagi ankete smo ugotovili, da 46 % anketiranih meni, da je takšnih tečajev absolutno premalo, še dodatnih 51 % pa jih je mnenja, da bi jih lahko bilo več. V realni situaciji je moralo svoje znanje TPO uporabiti že 20 % anketiranih članov PGD. 68 % anketiranih je hkrati tudi mnenja, da umetno predihavanje »usta na usta« ne vpliva na to, ali bi lažje pristopili k osebi, ki bi potrebovala TPO. Sklep: Poučevanje TPO med člani PGD je izjemnega pomena za dvig znanja TPO na ravni pomembnega dela slovenske populacije. Ker se smernice Evropskega sveta za reanimacijo (ERC) in Ameriško kardiološko združenje (AHA) posodabljajo vsakih pet let, bi bilo smiselno najmanj v takšnem časovnem okviru izvajati tečaje TPO med člani PGD.
Ključne besede: temeljni postopki oživljanja, prostovoljno gasilsko društvo, veriga preživetja, akutni koronarni sindrom, nenadna srčna smrt
Objavljeno: 15.04.2015; Ogledov: 981; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici