| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ukrepi za zmanjšanje nevarnosti verižnih učinkov
Andreja Podnar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali nezgode z verižnim učinkom, ki se pojavljajo razmeroma redko, vendar imajo velike posledice, saj se vplivi širijo s primarne procesne enote na objekte v bližini. Povzročijo lahko trajne posledice na ljudeh, premoženju, rastlinah in v okolju. Do širjenja vpliva na druge enote lahko pride zaradi premajhne razdalje med rezervoarji, zaradi pomanjkljivih varnostnih ukrepov, ki se izvajajo z uporabo strojne in programske opreme ter zaradi pomanjkljivih človeških aktivnosti. Zakonodaja omenja nevarnost verižnega učinka in predvideva aktivnosti za ocenjevanje, nadzor in preprečevanje verižnega učinka, vendar ne podaja napotkov, kako to izvesti. Tudi v času izobraževanja študentje ne dobijo informacij o verižnih učinkih, zato inženirji v podjetjih nimajo navodil, kako analizirati možnost verižnega učinka in načrtovati ukrepe za njegovo zmanjšanje oz. preprečevanje in s tem povečanje varnosti. Zaradi tega smo v diplomski nalogi razvili poenostavljeno metodologijo, katere glavni cilj je zmanjševanje nevarnosti verižnih učinkov. Z navedenimi koraki in podrobnejšim opisom posameznih ukrepov bi bila takšna metodologija lahko v pomoč inženirjem v praksi.
Ključne besede: verižni učinek, ukrepi, požarna preventiva, varnostna razdalja
Objavljeno v DKUM: 28.09.2017; Ogledov: 1463; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
Verižni učinek za požar in eksplozijo pri skladiščenju naftnih derivatov
Amanda Ferlež, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko verižnega učinka v skladiščih naftnih derivatov. Izraz verižni učinek opisuje nezgode, pri katerih primarni dogodek povzroči enega ali več sekundarnih dogodkov, katerih posledice so enako hude ali hujše kot posledice primarnega dogodka. Zakonodaja predvideva, da podjetja, ki ravnajo z večjimi količinami nevarnih snovi, ocenijo možnost za nastanek verižnega učinka, vendar ne predpisuje postopkov in metod za izvedbo takšne ocene. Zato smo v diplomskem delu izdelali metodologijo za preliminarno oceno, ali je verižni učinek pri danih pogojih možen. Metodologija temelji na metodi preliminarne analize nevarnosti, ki uporablja vnaprej določene mejne vrednosti učinkov, pod katerimi tarčni objekti ne bi bili poškodovani oz. ne bi prišlo do verižnega učinka. Vključuje definiranje primarnega scenarija, analizo tega scenarija za napoved razdalj do mejnih vrednosti in primerjavo izračunanih razdalj z dejansko oddaljenostjo tarčnih objektov. Uporabo metodologije smo prikazali na primeru iztekanja goriva iz večjega rezervoarja naftnih derivatov. Rezultati kažejo, da je nastanek verižnega učinka možen pri večini izidov, ki jih napove računalniški program, to so požar luže ali curka goriva in eksplozija hlapov, saj izračunane razdalje do mejnih vrednosti večinoma presegajo oddaljenost bližnjih rezervoarjev. Če bi bila razdalja med večjimi rezervoarji nekoliko večja, npr. za 10 m, bi se število napovedanih izidov z verižnimi učinki znatno zmanjšalo.
Ključne besede: verižni učinek, analiza, skladišče, naftni derivati
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1425; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici