Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Purpose: The VKORC1 polymorphism is an important genetic factor affecting warfarin dose requirement. Patients require different warfarin doses in order to achieve the target therapeutic anticoagulation. The aim of our study was to determine the frequency of single nucleotide polymorphisms (SNP) in the VKORC1gene in the general population, using a simple, rapid, and economical method. Methods: For genotyping, the restriction fragment length polymorphism (RFLP) of polymerase chain reaction (PCR) amplified DNA was used and compared to allele specific polymerase chain reaction. We genotyped 441 DNA samples obtained from the healthy general population in North Eastern Slovenia. Genotypes for the tested group were evaluated to determine whether the population followed the Hardy Weinberg equilibrium. The genotypes and allele frequencies were calculated. Results: The results obtained using the allele specific polymerase chain reaction were consistent with those obtained using the PCR + RFLP method. The G allele frequency (0.62) was higher than the A allele frequency (0.38) in the general population from North Eastern Slovenia. Conclusions: The PCR+RFLP method involved additional manipulation of the PCR products at the expense of analysis time, consumption of reagents and equipment. The allele specific polymerase chain reaction was a simple and rapid method for the detection of SNP in theVKORC1 gene, and is available in any laboratory with the minimum of equipment and reagents required.
Ključne besede: VKORC1, varfarin, PCR, RFLP, alelno specifična verižna reakcija s polimerazo
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 6
Celotno besedilo (468,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Opis: Sepsa je življenje ogrožujoče stanje, ki jo povzroči okužba in za katero je značilen sindrom sistemskega vnetnega odziva. Umrljivost za za septičnim šokom je 40-80%. Ob uvedbi antibiotičnega zdravljenja povzročitelja sepse večinoma ne poznamo in je začetna izbira antibiotika večinoma izkustvena. Ker je začetna izbira antibiotičnega zdravljenja izkustvena, približno 20% bolnikov s sepso ne prejme ustreznega antibiotika. Izbira ustreznega antibiotika je pomembna, saj ustrezno začetno antibiotično zdravljenje zmanjša umrljivost bolnikov s sepso. Osamitev povzročitelja s standardnimi hemokulturami navadno traja vsaj 24 ur.Novejše metode določanja povzročiteljev, ki temeljijo na verižni reakciji s polimerazo (iz ang. polymerase chain reaction), omogočajo hitrejšo zaznavo povzročitelja in posledično hitrejšo uvedbo ustreznega antibiotičnega zdravljenja. Vloga verižne reakcije s polimerazo pri zdravljenju bolnikov s sepso ni popolnoma pojasnjena.
Ključne besede: sepsa, verižna reakcija s polimerazo, hemokulture, protimikrobna zdravila, osamitev povzročitelja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2016; Ogledov: 30180; Prenosov: 279
Celotno besedilo (3,29 MB)

Opis: Analiza talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM) je postala široko uporabljana metoda za genotipizacijo enonukleotidnih polimorfizmov (SNP), ki že zamenjuje verižno reakcijo s polimerazo v povezavi s polimorfizmom dolžin restrikcijskih fragmentov (PCR-RFLP). Namen tega diplomskega dela je bil optimizirati ter potrditi zanesljivost HRM za genotipizacijo treh izbranih SNPov, povezanih s kroničnima imunskima boleznima revmatoidnim artritisom in astmo. Študija opisuje teoretske osnove preiskovane problematike, uporabljene postopke laboratorijskega dela ter prikazuje analizo rezultatov. Genotipizacija je bila izvedena z referenčno metodo PCR-RFLP in HRM analizo, rezultati po obeh metodah so bili med sabo primerjani. Študija je skupno vključevala 463 DNA vzorcev slovenskih bolnikov oz. zdravih posameznikov (kontrole). Rezultati kažejo, da je bilo pri vseh treh SNPih doseženo visoko ujemanje med metodama (91%-98%). Izračunane frekvence dobljenih genotipov kažejo, da je bilo boljše ujemanje z referenčnimi frekvencami z NCBI pri dveh SNPih doseženo po HRM, kar potrjuje visoko zanesljivost te metode. Pri tem delu se je pojavilo nekaj težav pri optimizaciji PCR in pravilnem določanju genotipov po RFLP, kar še poudarja prednosti analize talilnih krivulj. HRM je zahtevala manj časa za optimizacijo, izvedbo in pridobivanje rezultatov, tako da je bila enostavnejša, posledično cenejša in v določenih primerih še bolj zanesljiva kot tradicionalna PCR-RFLP.
Ključne besede: enonukleotidni polimorfizmi (SNP), genotipizacija, metoda analize talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM), verižna reakcija s polimerazo (PCR), polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov (RFLP), kronične imunske bolezni
Objavljeno v DKUM: 19.09.2012; Ogledov: 3777; Prenosov: 443
Celotno besedilo (2,39 MB)

Opis: Cilj osebnostne medicine je izboljšati učinkovitost zdravljenja in zmanjšati pojav neželenih učinkov s prilagajanjem zdravljenja posameznemu pacientu glede na njegove genetske značilnosti. V klinični praksi se namreč bolniki na predpisani odmerek določenega zdravila pogosto ne odzovejo enako. Nekateri bolniki se na zdravljenje sploh ne odzovejo, pri nekaterih pa se pojavijo neželeni učinki. Najpogosteje uporabljeno in najbolje proučeno peroralno antikoagulacijsko zdravilo je varfarin. Za varfarin je znanih veliko stranskih učinkov (npr. krvavenje), ki so odvisni od višine odmerka. Odmerjanje varfarina je izredno individualizirano in dnevni odmerek znaša od 0,5 do 50 mg. Zdravljenje z varfarinom je odvisno tako od okoljskih kot genetskih dejavnikov. Raziskave poročajo, da je višina odmerka varfarina oz. rezistenca na varfarin povezana z mutacijo na genu VKORC1, ki nosi zapis za encim vitamin K epoksid reduktazni kompleks 1, ki je tarčni encim, na katerega deluje varfarin. Namen diplomskega dela je bil na vzorcu 441 preiskovancev splošne populacije določiti frekvenco enonukleotidnega polimorfizma oz. SNP (single nucleotid polymorphism) v genu VKORC1-1639G>A (rs9923231) s pomočjo enostavne, hitre in predvsem ekonomsko sprejemljive analizne metode. Za genotipizacijo posameznega preiskovanca smo tako izbrali metodo verižne reakcije s polimerazo/polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov (PCR + RFLP) in detekcijo na agaroznem gelu. Metodo PCR + RFLP smo preverili z alelno specifično verižno reakcijo s polimerazo in opravili natančno analizo rezultatov. Ugotovili smo, da se rezultati dobljeni z metodo alelno specifične verižne reakcije s polimerazo popolnoma ujemajo s tistimi, ki smo jih dobili s pomočjo metode PCR + RFLP. Izkazalo se je, da alelno specifična verižna reakcija s polimerazo omogoča detekcijo polimorfizma gena VKORC1-1639G>A na zelo enostaven, hiter in predvsem cenovno sprejemljiv način. Dobljene ugotovitve diplomskega dela so osnova za nadaljnje raziskave prenosa te tehnologije v klinično prakso.
Ključne besede: VKORC1, varfarin, PCR, RFLP, alelno specifična verižna reakcija s polimerazo
Objavljeno v DKUM: 04.10.2011; Ogledov: 30811; Prenosov: 294
Celotno besedilo (1,47 MB)