1. Uporaba umetne inteligence v zunanjem revidiranjuLaura Panič, 2024, magistrsko delo Opis: V zadnjih nekaj letih ima velik vpliv na zunanje revidiranje umetna inteligenca, ki strmi k temu, da lahko revizorjem olajša določena ponavljajoča se dela in jim omogoča, da se ti lahko posvetijo nalogam, ki prinašajo dodano vrednost zunanji reviziji. V tem magistrskem delu je predstavljena uporaba umetne inteligence v zunanjem revidiranju skozi do sedaj objavljeno literaturo, opravljena pa je tudi raziskava o dejanskem poznavanju in uporabi umetne inteligence v zunanji reviziji računovodskih izkazov v Sloveniji. Naloga podrobneje obravnava tehnologije umetne inteligence, analitiko masovnih podatkov, globoko učenje, veriženje blokov in robotsko avtomatizacijo procesov.
V teoretičnem delu smo opredelili zunanjo revizijo in umetno inteligenco ter kronološko predstavili njun razvoj. Predstavljene so tehnologije umetne inteligence, njihova dosedanja uporaba ter morebitne prednosti in pomanjkljivosti vključitve posamezne tehnologije umetne inteligence v revizijski proces. Ugotavljamo, da bi vključitev tehnologij umetne inteligence pripomogla predvsem k večji učinkovitosti in h kakovosti zunanje revizije, k zmanjšanju in avtomatizaciji ponavljajočih se revizijskih nalog, hitrejšemu pregledu in obdelavi podatkov, možnostim testiranja celotne populacije in nenazadnje bi lahko omogočila neprekinjeno revizijo.
Uporaba umetne inteligence v reviziji bo za revizorja pomenila pridobitev novega znanja in spretnosti ter dodatna izobraževanja. Na drugi strani pa vključitev tehnologij umetne inteligence prinaša skrb za višje stroške revizije, zaupnosti informacij in varnosti pred kibernetskimi napadi ter pomanjkanje pripravljenosti infrastrukture.
V praktičnem delu magistrskega dela je prikazan postopek zbiranja podatkov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika. Z opisno statistično analizo predstavimo pridobljene rezultate vprašanj, ki so bila obdelana s programskim orodjem IBM SPSS. Za ugotavljanje razlik med spremenljivkama spol in zaposlenost anketirancev uporabimo t-test ter za spremenljivko starost anketirancev statistični test ANOVA. Uporabljeni testi pokažejo, da ni statistično značilnih razlik med demografskimi spremenljivkami: spol, starost in zaposlenost anketirancev. Na podlagi povprečnih vrednostih spremenljivk ugotavljamo določene razlike med demografskimi spremenljivkami, ki so v nalogi grafično prikazane.
Na podlagi analize podatkov ugotavljamo, da anketirani revizorji v Sloveniji pri svojem delu že uporabljajo umetno inteligenco, ampak velika večina ne uporablja tehnologij, ki so podrobneje predstavljene v tem magistrskem delu. Tehnologija, ki jo revizorji največ uporabljajo, je analitika masovnih podatkov. Revizorji, anketirani v raziskavi, ki so zaposleni v revizijskih družbah Big 4, uporabljajo tehnologije umetne inteligence v povprečju nekoliko več kot revizorji, ki so zaposleni v drugih revizijskih družbah v Sloveniji. Ugotavljamo tudi, da anketirani revizorji nimajo visokega strokovnega znanja o tehnologijah umetne inteligence. Analitika masovnih podatkov je tehnologija, o kateri imajo revizorji največ strokovnega znanja v primerjavi z ostalimi tehnologijami. Rezultati raziskave pokažejo, da so revizorji pričeli z uporabo umetne inteligence zaradi prihranka časa, večje učinkovitosti in hitrejše analize podatkov. Ugotavljamo, da lahko revizorji s pomočjo rešitev umetne inteligence obdelajo več podatkov, kot jih lahko obdelajo brez uporabe umetne inteligence. Uporaba umetne inteligence omogoča revizorjem, da se čas revidiranja skrajša, čeprav je kar nekaj anketiranih mnenja, da čas revidiranja ostaja enak. Anketirani revizorji so mnenja, da bo umetna inteligenca v prihodnosti spremenila poklic zunanjega revizorja. Predvsem se bodo zmanjšala rutinska dela, proces pa bo v veliki meri avtomatiziran in dela bodo opravljena veliko hitreje.
Ključne besede: zunanja revizija, umetna inteligenca, analitika masovnih podatkov, globoko učenje, veriženje blokov, robotska avtomatizacija procesov
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (3,81 MB) |
2. Uporaba umetne intelgence v zunanjem revidiranjuIva Bedrač, 2024, magistrsko delo Opis: V zadnjih nekaj letih ima velik vpliv na zunanje revidiranje umetna inteligenca, ki strmi k temu, da lahko revizorjem olajša določena ponavljajoča se dela in jim omogoča, da se ti lahko posvetijo nalogam, ki prinašajo dodano vrednost zunanji reviziji. V tem magistrskem delu je predstavljena uporaba umetne inteligence v zunanjem revidiranju skozi do sedaj objavljeno literaturo, opravljena pa je tudi raziskava o dejanskem poznavanju in uporabi umetne inteligence v zunanji reviziji računovodskih izkazov v Sloveniji. Naloga podrobneje obravnava tehnologije umetne inteligence, analitiko masovnih podatkov, globoko učenje, veriženje blokov in robotsko avtomatizacijo procesov.
V teoretičnem delu smo opredelili zunanjo revizijo in umetno inteligenco ter kronološko predstavili njun razvoj. Predstavljene so tehnologije umetne inteligence, njihova dosedanja uporaba ter morebitne prednosti in pomanjkljivosti vključitve posamezne tehnologije umetne inteligence v revizijski proces. Ugotavljamo, da bi vključitev tehnologij umetne inteligence pripomogla predvsem k večji učinkovitosti in h kakovosti zunanje revizije, k zmanjšanju in avtomatizaciji ponavljajočih se revizijskih nalog, hitrejšemu pregledu in obdelavi podatkov, možnostim testiranja celotne populacije in nenazadnje bi lahko omogočila neprekinjeno revizijo.
Uporaba umetne inteligence v reviziji bo za revizorja pomenila pridobitev novega znanja in spretnosti ter dodatna izobraževanja. Na drugi strani pa vključitev tehnologij umetne inteligence prinaša skrb za višje stroške revizije, zaupnosti informacij in varnosti pred kibernetskimi napadi ter pomanjkanje pripravljenosti infrastrukture.
V praktičnem delu magistrskega dela je prikazan postopek zbiranja podatkov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika. Z opisno statistično analizo predstavimo pridobljene rezultate vprašanj, ki so bila obdelana s programskim orodjem IBM SPSS. Za ugotavljanje razlik med spremenljivkama spol in zaposlenost anketirancev uporabimo t-test ter za spremenljivko starost anketirancev statistični test ANOVA. Uporabljeni testi pokažejo, da ni statistično značilnih razlik med demografskimi spremenljivkami: spol, starost in zaposlenost anketirancev. Na podlagi povprečnih vrednostih spremenljivk ugotavljamo določene razlike med demografskimi spremenljivkami, ki so v nalogi grafično prikazane.
Na podlagi analize podatkov ugotavljamo, da anketirani revizorji v Sloveniji pri svojem delu že uporabljajo umetno inteligenco, ampak velika večina ne uporablja tehnologij, ki so podrobneje predstavljene v tem magistrskem delu. Tehnologija, ki jo revizorji največ uporabljajo, je analitika masovnih podatkov. Revizorji, anketirani v raziskavi, ki so zaposleni v revizijskih družbah Big 4, uporabljajo tehnologije umetne inteligence v povprečju nekoliko več kot revizorji, ki so zaposleni v drugih revizijskih družbah v Sloveniji. Ugotavljamo tudi, da anketirani revizorji nimajo visokega strokovnega znanja o tehnologijah umetne inteligence. Analitika masovnih podatkov je tehnologija, o kateri imajo revizorji največ strokovnega znanja v primerjavi z ostalimi tehnologijami. Rezultati raziskave pokažejo, da so revizorji pričeli z uporabo umetne inteligence zaradi prihranka časa, večje učinkovitosti in hitrejše analize podatkov. Ugotavljamo, da lahko revizorji s pomočjo rešitev umetne inteligence obdelajo več podatkov, kot jih lahko obdelajo brez uporabe umetne inteligence. Uporaba umetne inteligence omogoča revizorjem, da se čas revidiranja skrajša, čeprav je kar nekaj anketiranih mnenja, da čas revidiranja ostaja enak. Anketirani revizorji so mnenja, da bo umetna inteligenca v prihodnosti spremenila poklic zunanjega revizorja. Predvsem se bodo zmanjšala rutinska dela, proces pa bo v veliki meri avtomatiziran in dela bodo opravljena veliko hitreje.
Ključne besede: zunanja revizija, umetna inteligenca, analitika masovnih podatkov, globoko učenje, veriženje blokov, robotska avtomatizacija procesov
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (3,81 MB) |
3. Trendi na področju kadrovskega managementa2024 Opis: Monografija predstavlja trende na različnih področjih kadrovskega managementa. Prvo poglavje se osredotoča na pregled ključnih tehnoloških trendov na področju kadrovske funkcije pri delu na daljavo. Drugo poglavje obravnava težavne pogovore na delovnem mestu in ravnanje posameznikov, ko se z njimi soočijo. V tretjem poglavju so predstavljene kompetence za obvladovanje kompleksnih kriz. Četrto poglavje obravnava tehnologijo veriženja blokov na področju kadrovskega managementa. Peto poglavje prikazuje sistematičen pregled zelenih kompetenc na področju zdravstva. Šesto poglavje nas popelje skozi zasnovo sistema ocenjevanja in nagrajevanja zaposlenih. Zadnje, sedmo poglavje, pa opozarja na pomen predporodnega izobraževanja in vpliv le-tega na kvaliteto življenja po porodu in sam razvoj posameznika.
Ključne besede: delo na daljavo, težavni pogovori, kompetence v krizah, veriženje blokov, zelene kompetence, delovna uspešnost, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 402; Prenosov: 90
Celotno besedilo (5,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Analiza tehnologij za rudarjenje kriptovalut : diplomsko deloMatic Macedoni, 2023, diplomsko delo Opis: Rudarjenje kriptovalut je ključni proces v tehnologiji veriženja blokov, kateri omogoča varno in zanesljivo potrjevanje transakcij ter vzdrževanje konsenza med omrežjem. Analiza tehnologij rudarjenja kriptovalut je ključnega pomena za razumevanje delovanja teh omrežij in njihove učinkovitosti. Na začetku so predstavljeni tehnologija veriženja blokov, njeno delovanje, prednosti in slabosti. V drugem delu so najprej opisane kriptovalute na splošno, nato pa še štiri specifične kriptovalute: Bitcoin Cash, DigiByte, Ravencoin in Ethereum Classic. Na koncu so predstavljeni še eksperimentalni poskusi na različnih grafičnih pospeševalnikih in aplikacijsko-specifičnih integriranih vezjih in rezultati dobljenih poskusov.
Ključne besede: veriženje blokov, kriptovaluta, rudarjenje kriptovalut, grafični pospeševalniki, aplikacijsko-specifično integrirano vezje
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,72 MB) |
5. Izbrana pravna vprašanja digitalizacije energetskega sektorja : magistrsko deloPatrik Velički, 2021, magistrsko delo Opis: Razvoj energetskega sektorja je cilj vsake države na svetu, saj energenti vplivajo na državno varnost, komunikacijo, logistiko in na številne druge družbene podsisteme, ki so nujni za normalno delovanje družbe. Trenutna uporaba konvencionalnih goriv pri proizvodnji električne energije je skozi študije učinkov uporabe pokazala okoljsko škodo in posledice le-te. Delno rešitev pri tem vsekakor predstavljajo ozaveščanje in izobraževanje družbe o učinkih uporabe tradicionalnih goriv ter spodbujanje pri uporabi obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE). To bi bilo nujno tudi zaradi dejstva, da fosilnih goriv ni neomejeno na voljo in je zato treba narediti energetski prehod, kjer bo večji poudarek na energetski učinkovitosti ob pridobivanju OVE.
Trenutna stopnja implementacije novejših digitalnih tehnologij še ni preveč razširjena, zato so morebitni zapleti v praksi še nepoznani. Težavo bodo predstavljali tudi dokazovanje vmesnih procesov tehnologije in vprašanja, ki so povezana s podatki, ki v industriji 4.0 veljajo za ''novo nafto''. Proces digitalizacije energetskega sektorja bo možen le, če bo zato obstajal regulatorni okvir, ki bo omogočal pravno varnost za uporabnike omrežja. V ta namen je Evropska komisija (v nadaljevanju Komisija) pripravila nekatere spodbudne ukrepe za novejše tehnologije v zakonodajnem svežnju Čista energija za vse Evropejce.
Digitalizacija je pri energetskem prehodu nujno zlo, če želimo doseči določene cilje iz nekaterih sporazumov in narediti prehod iz tradicionalnih fosilnih goriv na OVE ob hkratnem zavedanju, da smo za varnost odgovorni tudi posamezniki. Če želimo uresničiti digitalni energetski prehod, je kljub dobro dodelani teoriji potrebno sodelovanje več držav na tem področju. Določena pravna vprašanja, ki se pojavljajo v energetskem sektorju, se bodo z digitalizacijo prenesla v kibernetski prostor, ki bo težje nadzorovan brez določenih mehanizmov ali aktivnosti uporabnikov energetskega omrežja.
Ključne besede: digitalizacija, energetika, industrija 4.0, GDPR, konkurenčno pravo, veriženje blokov, kibernetska varnost.
Objavljeno v DKUM: 16.04.2021; Ogledov: 2410; Prenosov: 348
Celotno besedilo (815,95 KB) |
6. Izzivi zunanjega revidiranja na področju tehnologije veriženja podatkovnih blokovMartina Reich, 2020, diplomsko delo Opis: Svet se sčasoma spreminja in s seboj prinaša novitete, ki spodbujajo k preoblikovanju tistega, kar je obstoječe. Blockchain tehnologija, ki je ena izmed najpomembnejših inovacij, bo spodbudila k preoblikovanju obstoječih poslovnih procesov. S preoblikovanjem poslovnih procesov se bo preoblikoval tudi nadzor nad poslovanjem, ki ga izvajajo zunanji revizorji. Okolje, ki bo podprto s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, s preoblikovanjem revizije prinaša ogromno novosti, kot so revizija v realnem času, revizijske aplikacije ter tudi dodatne kompetence revizorjem, za vselej pa bo to novo okolje naredilo konec nekaterim obstoječim načinom delovanja revizorjev v poslu revizije.
V delu diplomskega projekta smo v teoretičnem delu na kratko predstavili področje zunanjega revidiranja in tehnologijo veriženja podatkovnih blokov. V raziskovalnem delu smo na podlagi primerjave obstoječega posla revizije s pričakovanim preoblikovanjem posla revizije, ugotovljenega vpliva na delo revizorjev, pregleda stališč oziroma prepričanj različnih avtorjev o revidiranju in blockchain tehnologiji ter opredelitve izzivov zunanjega revidiranja na področju blockchain tehnologije podali svojo lastno kritiko o blockchain tehnologiji na področju zunanjega revidiranja in ugotavljali, ali obstaja mišljenje oziroma trend mišljenja več avtorjev, da bo razvoj tehnologije blockchain spodbudil preoblikovanje trenutnega modela poteka posla zunanje revizije, ali obstaja mišljenje oziroma trend mišljenja več avtorjev, da bo razvoj tehnologije blockchain na področju zunanjega revidiranja prinesel več koristi kot slabosti in, ali bo tehnologija blockchain nadomestila poklic zunanjega revizorja.
Ugotovili smo, da kljub pozitivnim lastnostim, ki jih ima blockchain tehnologija, kot so varnost, nespremenljivost in decentraliziranost, ne bo nadomestila poklica revizorja, saj blockchain tehnologija ne more zagotoviti, da so vsi podatki, ki so zapisani v verigo blokov, zanesljivi. Revizor bo posledično potreboval nova znanja oziroma kompetence, saj revidiranje podjetij, katerih poslovanje bo podprto z blockchain tehnologijo, zahteva drugačne pristope, ki se jih bodo morali revizorji priučiti – v tej luči glede na prebrane vire pričakujemo preoblikovanje posla revizije in morebitno redefiniranje revizijskih ciljev. Revizija se bo prelevila v revizijo v realnem času, ki bo revizorju dodelila vlogo stalnega zagotavljanja. Zaradi svoje zasnovanosti blockchain tehnologija prinaša več koristi kot slabosti na področje zunanjega revidiranja, ki so možnost uporabe revizijskih orodij (revizijskih aplikacij), ki razbremenijo delo revizorja, mu prihranijo čas in olajšajo delo, blockchain tehnologija kot podlaga za preverjanje transakcij ter zmanjšanje odvisnosti revizorjev do drugih oseb pri zbiranju revizijskih dokazov.
Čeprav tehnologija veriženja podatkovnih blokov še ni popolnoma uveljavljena, že nakazuje spremembe, ki jih bo prinesla na obstoječe poslovne procese, kar pa izključuje vprašanje, ali se sploh bo uveljavila, temveč se ob tem pojavlja vprašanje, kdaj se bo uveljavila.
Ključne besede: zunanje revidiranje, revizija računovodskih izkazov, veriženje podatkovnih blokov, tehnologija, izzivi, prihodnost.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2020; Ogledov: 1393; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,09 MB) |
7. Digitalna transformacija podjetja s pomočjo rešitve SAP LeonardoŠpela Berglez, 2020, magistrsko delo Opis: Vstopili smo v digitalno dobo, v kateri nove nastajajoče digitalne tehnologije, kot so internet stvari, masovni podatki, strojno učenje, napredna analitika, veriženje blokov, podatkovno obveščanje, umetna inteligenca itd. spreminjajo svet in vplivajo na vsa področja človeškega delovanja. Predvsem pereče učinke imajo v poslovnem svetu, na katerega smo se v magistrskem delu podrobneje osredotočili. Spreminjajo se pričakovanja strank, izdelki postajajo okrepljeni s podatki, nastajajo nova partnerstva, operacijski modeli pa se preoblikujejo v nove digitalne modele. Vse to prisili podjetja v digitalno transformacijo, ki jo opredeljujemo kot uporabo tehnologij za vplivanje na tri organizacijske razsežnosti. Zunanje, s poudarkom na digitalni izboljšavi uporabniških izkušenj in spreminjanju celotnega življenjskega cikla, notranje, ki vplivajo na poslovanje, odločanje ter organizacijske strukture, in celostno, ki zadeva vse poslovne segmente in funkcije, ki pogosto vodijo do novih poslovnih modelov.
S tem podjetja vstopajo v obdobje »pametnih« procesov, kjer podatke in inteligenco postavljajo v jedro svoje prihodnosti, gradijo nove sposobnosti, veščine, tehnologije in razvijajo novo kulturo. Zaradi tega bo naslednje obdobje določeno s tako imenovanimi pametnimi podjetji, ki s pomočjo pametnih poslovnih aplikacij uporabljajo podatke in inteligenco za zajemanje novih poslovnih priložnosti, omogočajo boljše sprejemanje odločitev na vseh organizacijskih ravneh in razbijajo silose med tradicionalnimi tehnologijami.
Na trgu obstaja veliko različnih ponudnikov informacijskih rešitev, ki pomagajo podjetju izvesti uspešno digitalno transformacijo. V magistrskem delu smo se osredotočili na najprodornejšega ponudnika na tem področju – na podjetje SAP in podrobno predstavili najnovejšo rešitev SAP Leonardo. Gre za kombinacijo najnovejših tehnologij in storitev, ki pomagajo obvladovati digitalno transformacijo, in sicer internet stvari, strojno učenje, masovni podatki, poslovna analitika, veriženje blokov in podatkovno obveščanje. Integrirani v celovito rešitev SAP Leonardo, s pristopom inovativnega dizajnerskega razmišljanja, pa skupaj predstavljajo zmagovalno kombinacijo na poti uspešne digitalne transformacije in preoblikovanja v pametno podjetje.
Za konec smo predstavili še študije primera, s katerimi smo združili teorijo in prakso v zaokroženo celoto in prikazali resnično vrednost rešitve SAP Leonardo v nenehno spreminjajočem in tekmovalnem poslovnem okolju digitalne dobe.
Z magistrskim delom smo tako izpostavili vladajočo resnico – digitalna doba nagrajuje spremembe in kaznuje zastoj. Kako uspešno bodo podjetja preoblikovala svoje jedro, bo razlika med zmagovalci in poraženci digitalne dobe.
Ključne besede: digitalna transformacija, pametno podjetje, SAP Leonardo, internet stvari, strojno učenje, masovni podatki, poslovna analitika, veriženje blokov
Objavljeno v DKUM: 25.08.2020; Ogledov: 1456; Prenosov: 272
Celotno besedilo (3,53 MB) |
8. Tehnologija veriženja blokov v dobavnih verigah : magistrsko deloJure Lovrec, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo začenjamo s teoretičnim pregledom sodobnega koncepta 4. industrijske revolucije in digitalne transformacije. Digitalna transformacija prinaša spremembe za podjetja v oskrbovalnih verigah na praktično vseh področjih, v največji meri pa za razvoj, proizvodnjo in logistični management z nabavo. V nadaljevanju teoretičnega pregleda se osredotočimo na management oskrbovalnih verig. Pojasnimo, zakaj je pomemben, kako podjetja nastopajo na trgu dandanes in kako elementi 4. industrijske revolucije vplivajo na sodoben management oskrbovalnih verig. Izpostavimo priložnosti in izzive s področja informacijskih tehnologij, izmenjave znanj in poglobljenih sodelovanj med entitetami oskrbovalnih verig ter uvedemo tehnologijo veriženja blokov. Veriženje blokov predstavlja naslednjo generacijo IT-rešitev, ki celovito in celostno izboljšujejo sodelovanje med deležniki oskrbovalnih verig. Aplikativni del magistrske naloge začenjamo s preučevanjem delovanja veriženja blokov, nadaljujemo s predstavitvijo komercialnih rešitev in priložnosti ter izzivov pri implementaciji veriženja blokov, s poudarkom na oskrbovalnih verigah. Predstavimo možnosti uporabe veriženja blokov v oskrbovalnih verigah in analiziramo obstoječe primere. Zaključujemo z diskusijo in lastnimi napovedi glede uporabe veriženja blokov v managementu oskrbovalnih verig.
Ključne besede: industrijska revolucija, digitalna transformacija, digitalizacija, veriženje blokov, management, oskrbovalne verige
Objavljeno v DKUM: 10.01.2020; Ogledov: 1821; Prenosov: 395
Celotno besedilo (2,69 MB) |
9. |
10. Tehnologija veriženja blokov in potencialna uporaba v gradbeni pogodbiFranc Šarkan, 2019, diplomsko delo Opis: Zaradi kompleksnosti gradbenega prava in pogodbenih klavzul pri sklepanju gradbenih pogodb pogosto prihaja do zapletov pri izvajanju plačil za opravljena dela. Pametna pogodba, ki je digitalni protokol, bi lahko olajšala, preverila in uveljavila izvajanje pogodbe, saj posnema logiko pogodbenih klavzul. Namen uvedbe pametnih pogodb v gradbeni stroki je bistvena poenostavitev nekaterih pomembnih odnosov med udeleženci v gradbenih projektih. V diplomskem delu je tako opisana ideja tehnologije veriženja blokov in sorodnih rešitev ter predstavljena ideja in potencialne rešitve nekaterih ključnih problemov pri izvajanju gradbenih projektov z uporabo decentraliziranih aplikacij in pametnih pogodb. Za potrebe razumevanja nove tehnologije veriženja blokov so v diplomskem delu predstavljene nekatere najbolj znane in/ali pomembnejše decentralizirane platforme, kot so npr. Bitcoin, Ethereum, Iota in Holochain.
Ugotovili smo, da bi tehnologija veriženja blokov lahko poenostavila medsebojne pogodbene odnose in omogočila transparentnejše in pravičnejše poslovanje med vsemi pogodbenimi strankami. Velik del pogodbenih odnosov in relacij skozi celoten proces graditve je znan, kar pomeni, da bi bilo mogoče postopke in njihovo izvajanje avtomatizirati z uporabo pametnih pogodb. Na enostavnem primeru je s pomočjo zapisa v obliki psevdokode predstavljen primer za uporabo pametne pogodbe.
Ključne besede: gradbena pogodba, pametna pogodba, veriženje blokov, Bitcoin, digitalni protokol
Objavljeno v DKUM: 01.07.2019; Ogledov: 2971; Prenosov: 246
Celotno besedilo (2,04 MB) |
