SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VZGOJITELJ KOT JAVNI GOVOREC
Lucija Brečko, 2009, diplomsko delo

Opis: Dobri govorniki morajo obvladati ne samo verbalno, ampak tudi neverbalno komunikacijo. Na slednjo se velikokrat kar pozabi, čeprav ima pri podajanju sporočil lahko ključno vlogo. Lepo je namreč prisluhniti govorniku, ki ima poleg tega, da zna obračati besede, tudi prijeten glas, prijazen izraz na obrazu, pozitivno in vzravnano držo, s svojimi kretnjami rok pa čudovito dopolnjuje svoje besede. In pika na i je njegova primerna obleka in če smo blizu njega, še njegov prijeten vonj. Vendar vse tudi ni v neverbalni komunikaciji. Tudi vsebina govora in izbor besed ima velik pomen. Dober govornik se na vsak nastop pred publiko skrbno pripravi. Tudi vzgojitelj je v službi, pri komunikaciji z otroki in starši, javni govorec. Pa je za to funkcijo po končanem šolanju tudi ustrezno usposobljen? Glede na to, da se skoraj polovica anketiranih študentov med govorom publiki počuti neprijetno in nervozno, da se jih več kot polovica vprašanih izogiba očesnemu stiku s poslušalci in glede na to, da se jim, prav tako več kot polovici anketiranih, med govorom trese glas ali pa se jim zatika, bi lahko rekla, da je v izobraževanju bodočih vzgojiteljev premalo vsebin in nalog, preko katerih bi se študentje lahko naučili osnov javnega nastopanja.
Ključne besede: Retorika, javni govorec, neverbalna komunikacija, verbalna komunikacija, vzgojitelj.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 2182; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (549,58 KB)

2.
KOMUNIKACIJSKE SPRETNOSTI UČITELJA
Mateja Arnuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Komunikacijske spretnosti učitelja so eno izmed najmočnejših orodij pri njegovem delu. Učiteljeva strokovna kompetentnost, torej vloga strokovnjaka iz določenega, poučevanega predmeta oziroma predmetnega področja, se mora vselej prepletati z njegovo pedagoško kompetentnostjo, torej sposobnostjo in veščinami, da učencem omogoča metode in oblike dela, ki so primerne njihovim sposobnostim. Težišče raziskovanja je analiza komunikacijskih odnosov med učiteljem in učenci ter med učiteljem in starši. Sodobna šola narekuje drugačna pravila kot tradicionalna šola. Dandanes so medsebojni odnosi med učiteljem in učenci veliko enakopravnejši in demokratičnejši. Učiteljeva dejanska avtoriteta je izpeljana skozi demokratični vzgojni stil poučevanja, pri katerem je v ospredju kakovostna komunikacija. V šolski prostor vse pogosteje vstopajo tudi učenčevi starši, ki se zanimajo za njegovo šolsko delo in napredovanje. Učitelj mora tudi v odnosu z njimi izbirati primerne in kakovostne oblike komunikacije oziroma sodelovanja, ki posledično bogatijo učenčevo življenje. Oba socializacijska agensa, torej družina kot primarno okolje in šolsko okolje, učencu omogočata celostni razvoj v samostojnega in avtonomnega odraslega posameznika, ki se bo znal uspešno spoprijemati z izzivi sodobnega časa, in najrazličnejše konflikte, ki so pogosto odraz nezadostne ali neprimerne komunikacije med posamezniki, reševati na primeren način, naučen med odraščanjem.
Ključne besede: komunikacija, verbalna komunikacija, neverbalna komunikacija, komunikacijske spretnosti učitelja, poučevanje, komunikacija s starši, strokovna izpopolnjevanja.
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 4116; Prenosov: 659
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

3.
4.
LUTKA IN OTROKOV VSAKDAN
Anja Žerjav, 2011, diplomsko delo

Opis: S pomočjo strokovne literature ter zapiskov s predavanj pri predmetu Lutkovno-gledališka vzgoja z metodiko je v diplomski nalogi predstavljena lutka kot sredstvo, za doseganje vzgojno izobraževalnih ciljev v predšolskem obdobju. Zanimala nas bo tudi lutka v povezavi z igro ter vpetost v ostala vzgojno izobraževalna področja, kot so glasba, umetnost, jezik, gibanje, matematika, narava, družba … Za otrokov razvoj je lutka ena izmed pomembnih komponent, kajti z njeno pomočjo si otrok razvija ustvarjalnost, gibanje, govor, spoznava naravo, zaznava svet, ga lažje razume, mu pomaga pri socializaciji. Poznamo različne vrste lutk, ki jih otroci lahko tudi sami ustvarijo ter jih oživijo v komunikaciji s samim seboj, vrstniki ali z drugo lutko. Kot popotnica pa lutko večkrat spremlja tudi igra, ki je spontana in ustvarjalna dejavnost, ki se pojavi v različnih obdobjih človekovega življenja. V predšolskem obdobju je igra osnovna dejavnost otrok. Za otrokov razvoj ob igri z lutko so pomembna področja otrokovega čustvenega, socialnega in spoznavnega razvoja: razvoj domišljije, ustvarjalnosti, razvoj samopodobe in samozavesti, razvoj socialnih veščin, razvoj empatije, izražanje čustev ter razvoj verbalne in neverbalne komunikacije. Zanimalo nas bo, kako strokovna literatura opredeljuje igro kot osnovno dejavnost predšolskega otroka ter vrste in značilnosti posameznih iger, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju. Otrokom moramo ponuditi prijetno izkušnjo, srečanje z lutko, ki kot motivacijsko sredstvo pripomore k izvajanju vzgojnega dela.
Ključne besede: lutka, predšolska vzgoja, igra, otrok, okolje (prostor), materiali, komunikacija (verbalna in neverbalna), pozitivna samopodoba, samozavest
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1920; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
OSEBNA PRODAJA Z VIDIKA VERBALNE IN NEVERBALNE KOMUNIKACIJE
Aleksej Metelko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam osebno prodajo z vidika verbalne in neverbalne komunikacije. V prvem delu, kjer predstavljam teoretično ozadje verbalne in neverbalne komunikacije, se osredotočam na sam proces prodajnega razgovora in psihologijo prodaje. Pri verbalni komunikaciji sem podrobneje predstavil pojme iz nevrolingvističnega programiranja in tehnik spraševanj ter aktivno poslušanje. Pri neverbalni komunikaciji pa sem se poglobil v najosnovnejšo telesno govorico, kot je proksemika, gestika, mimika, ter predstavil tudi mikroekspresije obraza ter fiziognomiko, torej določanje značaja oseb po njenih značilnostih glave in obraza. Opozoril sem tudi na pravila pri branju telesnih znakov in ugotavljanje laži. V drugem, praktičnem delu sem po predstavitvi značilnosti bančnih storitev in uspešnega bančnega tržnika, verbalno in neverbalno komunikacijo predstavil po fazah prodajnega razgovora, ki jih predlaga interaktivni model prodaje. Dotaknil sem se tudi pogajanj in opozoril na pomembnost poprodajnih aktivnosti. Govora je o prodaji bančnih produktov pravni osebi. Zavedel sem pomembnejše dele verbalne in neverbalne komunikacije, ki sem jo opazil pri sogovorniku oziroma jo tekom prodajnega razgovora uporabljal sam. Zanimala me je moč vpliva in sinergije verbalne in neverbalne komunikacije na potek in rezultat prodajnega razgovora. Predpostavke, da obvladovanje veščin osebne prodaje bistveno izboljša rezultat prodajnega razgovora in da je uspešna prodaja odsev skladne uporabe verbalne in neverbalne komunikacije, sem potrdil. Pomembna ugotovitev je, da v osebni prodaji, pa tudi na splošno v prodaji, ni zgolj pomembno prodati, temveč stranki zadovoljiti njene potrebe in želje, posledično sledi uspeh. Verbalno in neverbalno komuniciranje se je mogoče priučiti oziroma izpopolniti, tudi zlorabiti, vendar moramo za dolgoročni odnos ohraniti visoko stopnjo etičnosti. Tudi banke se, tako kot druge tržne organizacije, prilagajajo ostrim gospodarskim razmeram in veščine prodajnika so ključnega pomena za ohranjaje obstoječih strank in pridobivanje novih. Stranke so dandanes vse bolj izobražene in seznanjene tudi z načinom prodaje, tako je uspešen prodajnik tisti, ki je resnično vešč tako v verbalni kot tudi neverbalni komunikaciji in ki pozna različne prodajne tehnike. Prodajnik mora biti sposoben obvladovati inovativne in napredne tehnike, torej poznati teorijo in jo tudi znati prenesti v prakso. S poznavanjem verbalne in neverbalne komunikacije pridobiva pomembne informacije za prodajo in odločanje, kot drugo pa mu ta veščina omogoča uspešnejši lasten nastop. Vsled napisanega lahko rečemo, da se sinergija omenjenih veščin lahko zelo približa formuli za uspeh.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: osebna prodaja, verbalna komunikacija, nevrolingvistično programiranje, interaktivni model prodaje, psihologija prodaje, tehnike spraševanj, neverbalna komunikacija, nebesedna govorica, govorica telesa, mikroekspresije obraza, fiziognomika.
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 2396; Prenosov: 691
.pdf Celotno besedilo (8,15 MB)

6.
KOMUNICIRANJE MED OSNOVNO ŠOLO OREHEK KRANJ IN STARŠI
Sandra Pavlič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali komunikacijo med šolskim osebjem in starši. Najprej smo se spoznali z osnovnimi pojmi o komuniciranju, komunikacijskem modelu, o oblikah in metodah komuniciranja in o organizacijski kulturi. S pomočjo literature smo spoznali načrtovanje dela s starši v osnovnih šolah, delo strokovnega osebja ter formalne in neformalne oblike sodelovanja med šolo in starši. Cilj diplomske naloge je bil spoznati kakšen tip staršev se udeležuje najbolj pogostih formalnih in neformalnih srečanj v OŠ in spoznati, katere oblike formalnega sodelovanja se zdijo staršem pomembne in katere oblike neformalnih srečanj jih najbolj zanimajo. Da bi te podatke dobili smo izvedli ustrezno anketo med starši. Rezultati ankete so pokazali, da se starši kar pogosto udeležujejo govorilnih ur in prireditev za starše, ne glede na njihovo starost in stopnjo izobrazbe. S tem smo zavrgli zastavljene hipoteze. Kot formalno obliko sodelovanja šole s starši so staršem najbolj pomembni roditeljski sestanki. Pomembno je, da se staršem zdi smiselno, da jih učitelji informirajo o dogodkih preko e-pošte. Kot neformalno obliko pa presenetljivo niso izpostavili na prvem mestu prireditev pač pa se starši najbolj zanimajo za čisto šolsko okolje, kjer redno sodelujejo. Na drugem mestu jim je pomembno, da se udeležujejo prireditev za starše. Navadno se starši radi udeležujejo prireditev, kjer nastopa njihov otrok. Ugotovili smo, da jim šola za starše in predavanja niso tako pomembna, zato se različne tematike lahko obravnavajo že v roditeljskih sestankih. Najbolj smo se dotaknili govorilnih ur, ki bi lahko bile bolje obiskane. Kot predlog za to, predlagamo govorilne ure po skupinah staršev otrok z enakimi ali podobnimi problemi. Tam bi se starši s podobnimi težavami več pogovarjali med sabo in bi tako hitreje prišli do skupnih rešitev v zvezi z določeno problematiko otroka.
Ključne besede: komuniciranje, verbalna komunikacija, neverbalna komunikacija, formalno komuniciranje, neformalno komuniciranje
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1155; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (915,92 KB)

7.
Vpiv komunikacije na zadovoljstvo pacientov
Klavdija Petelinšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Vsi zaposleni v zdravstveni negi bi se morali vsakodnevno zavedati verbalne in predvsem neverbalne komunikacije. Velikokrat nismo pozorni, kakšen obraz pokažemo zraven izrečenih besed, pacient pa v večini primerov opazi prav to. Prav tako premalo pozornosti posvetimo ostalim oblikam komunikacije, kot sta telefonski pogovor, ki je velikokrat prvi stik pacienta z ambulanto, ali pa v zadnjem času tudi vse pogosteje elektronska pošta. Metodologija: V empiričnem delu diplomskega dela smo s kvantitativno metodologijo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo z namenom, da bi ugotovili vpliv komunikacije zaposlenih na zadovoljstvo pacientov. Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja o zadovoljstvu pacientov s komunikacijo zaposlenih v Zdravstvenem domu Lenart in je bil namenjen pacientom splošnih, zobnih in ginekoloških ambulante. Želeli smo ugotoviti, ali zaposleni v zdravstveni negi upoštevajo zasebnost pacientov ob komunikaciji z njimi in ali so pacienti pozorni na njihovo neverbalno komunikacijo. S postavljeno hipotezo smo želeli dokazati, da sta ustrezna komunikacija zaposlenih v zdravstveni negi in zadovoljstvo pacientov pozitivno povezana. Rezultati: Ugotovili smo, da pacientom največ pomeni prav prvi stik z medicinsko sestro. Prav tako smo ugotovili, da je 54 (45 %) anketiranih bilo deležnih zasebnosti ob pogovoru. Pacienti pozorno spremljajo in ocenjujejo neverbalno komunikacijo medicinske sestre in jim veliko pomenijo njen nasmeh, stisk roke in prijazen pozdrav. Ta odgovor je potrdilo 32 (80 %) anketiranih splošnih ambulant, 35 (87,5 %) anketiranih zobnih ambulant in 30 (75 %) anketirank ginekološke ambulante. Zaključek: Iz raziskave je razvidno, da je dobra komunikacija pogoj za pozitiven odnos med pacientom in zaposlenimi v zdravstveni negi; zelo veliko jim še pomenijo stisk roke, prijazen pogled ter da jih medicinska sestra posluša in jim med obiskom nameni pozornost in spoštovanje.
Ključne besede: medicinska sestra, pacient, neverbalna in verbalna komunikacija
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 1712; Prenosov: 543
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

8.
ANALIZA POSLOVNIH KULTUR BRAZILIJE, NEMČIJE IN INDIJE
Valentina Žgeč, 2014, diplomsko delo

Opis: Kultura je celota duhovnih, materialnih, intelektualnih in čustvenih značilnosti, ki označujejo družbo ter obsegajo umetnost, literaturo, način življenja, sistem vrednot, tradicijo in prepričanja. Na kulturo vplivajo država, narod, jezik, vera, vrednote, socialne strukture in politični ter ekonomski sistem. Brazilci govorijo zelo hitro in komunicirajo tudi neverbalno. Za njih je čas fleksibilen. So precej neposredni. Pomembno jim je, da vzpostavijo osebno zvezo, preden sklenejo posle z neko osebo. Dosti jim pomeni ohranjanje ugleda. Brazilci se še vedno zanesejo na stisk roke in njihovo besedo. Pisne pogodbe so dolge in zavezujoče. V poslovnem okolju si praviloma pri pozdravu stiskajo roke, vendar pa je tudi poljub na lice razširjena oblika pozdrava. Ker so Brazilci neuradni, jih običajno ogovorimo le z imenom. Moški so v službo običajno oblečeni v temno obleko, ženske pa v kostim, mnogokrat pa so oblečene manj konservativno. Brazilci so zelo vljudni in gostoljubni. Družba je bolj maskulinistična, vendar vedno več ženskam uspe doseči višji vodstveni položaj. Nemci so znani po tem, da so delavni, zadržani, hladni v vedenju, natančni in kakovostni. Komunicirajo odkrito, odprto in neposredno. So precej formalni in nadzorovani in nimajo izrazite govorice telesa. Med pogovorom z Nemcem ne smemo držati rok v žepih. Za Nemce je točnost zelo pomembna. Pri pogajanjih so kooperativni in sistematični. Radi načrtujejo in postavljajo veliko vprašanj. Pogodbe so zavezujoče in se težko spreminjajo. Pozdravljajo se s stiskom rok. Nemci so zelo uradni, zato z imenom ogovorimo le dobrega prijatelja. Moški in ženske so v službi običajno oblečeni konservativno. Moški in ženske so v družbi enakopravni, vendar ženske na delovnem mestu nimajo enake avtoritete in plače kot moški. Indijci spoštujejo prijaznost, družabnost, fleksibilnost, skromnost, sočustvovanje in poslušnost. Govorijo tiho in sramežljivo. Komunikacija je posredna, zato ne povedo, kaj mislijo. Pomembno jim je ustvarjanje dolgoročnih in zaupnih zvez. Pogodbe so jedrnate in jasne. Pozdravimo jih s tradicionalnim namaste ali s stiskom rok. V Indiji se običajno ne uporabljajo priimki, ampak samo imena. Moški si v službo oblečejo svetlo obleko ali dhotis, ženske pa sari. Indijci so gostoljuben narod. V družbi dominirajo moški, zato imajo ženske težave pri poslovanju.
Ključne besede: poslovna kultura, verbalna in neverbalna komunikacija, potek pogajanja
Objavljeno: 19.08.2014; Ogledov: 823; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (606,32 KB)

9.
POSLOVNI BONTON IN ODNOS DO NJEGA V PODJETJU DELAVSKA HRANILNICA D.D.
Metka Arbeiter, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja poslovni bonton, torej pravila obnašanja in življenja v poslovnem okolju. Zato smo najprej v teoretičnem delu opravili pregled literature ter opredelili osnovna pravila uporabe poslovnega bontona, torej kakšne oblike predpisuje sodobno poslovno komuniciranje z osebnim (pozdravljanje, naslavljanje, vikanje in tikanje ter komuniciranje med zaposlenimi in strankami) in telefonskim komuniciranjem ter videzom. V empiričnem delu diplomske naloge smo s pomočjo ankete ugotavljali, ali so zaposleni, ki so v neposrednem stiku s strankami, seznanjeni s pravili poslovnega bontona in ali le-ta pravila upoštevajo. Glede na rezultate smo prišli do zaključka, da je poznavanje poslovnega bontona v podjetju prisotno in pomembno za poslovno uspešnost.
Ključne besede: Bonton, poslovni bonton, verbalna komunikacija, neverbalna komunikacija, poslovno komuniciranje, bančništvo
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1286; Prenosov: 563
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici