| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
DOBRO POČUTJE IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH PRI DELU
Jasmina Paska, 2009, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih raziskovanja dogajanja v podjetjih ugotavljajo, da je človek ključni dejavnik vseh aktivnosti v podjetju. Človeški kapital postaja vse bolj cenjen v ohranjanju konkurenčnosti na globalnem trgu. V podjetju se lahko nezadovoljstvo zaposlenih kaže v izgubi volje za delo, namernem zmanjševanju delovnih naporov, širjenju nezadovoljstva med sodelavci, izostajanje z dela, stavke,… Zato je najboljša strategija podjetja, da odstrani vzroke nezadovoljstva zaposlenih. To je možno le, če vodstvo ugotovi, kakšni so vzroki in katere skupine zaposlenih so jim najbolj izpostavljene. Tako bodo lahko zadovoljni zaposleni sledili svojim ciljem in ciljem podjetja ter pokazali svojo učinkovitost in tako prispevali največ k uspešnosti podjetja. Ključnega pomena za uspešno delo so predvsem medosebni odnosi med zaposlenimi. Da bi se zaposleni dobro počutili na svojem delovnem mestu in bi z veseljem opravljali svoje delo, se morajo razumeti s sodelavci in nadrejenimi, sicer so napeti in komaj čakajo, da zapustijo svoje delovno mesto. Najbolj pomembna lastnost dobrega počutja so vrednote, saj le te ljudi vežejo. Člani neke socialne skupine z med seboj usklajenimi vrednotami se počutijo dobro, saj so jim pomembne enake oziroma podobne stvari. Nekdo daje prednost zabavi, drugi družini, tretji pa zdravju ali kariernemu uspehu. Zato ob sebi potrebujemo ljudi, s katerimi te naše prioritete delimo. Pomembno dejstvo je, da se bomo na delovnem mestu boljše počutili, če bodo naše karierne vrednote usklajene z vrednotami podjetja. Bolj kot se vrednote razlikujejo, težje bomo delali in manj verjetnosti je, da bomo zjutraj odhajali na svoje delovno mesto z nasmehom na ustih in polni energije.
Ključne besede: Ključne besede: pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno blagostanje, psihično blagostanje, model petih velikih faktorjev osebnosti, dimenzije psihičnega blagostanja, teoretske razlage subjektivnega blagostanja, politika in dobro počutje zaposlenih, gospodarski kazalniki in dobro počutje zaposlenih, socialni odnosi, vera, kultura in dobro počutje, dobro počutje pri delu, fizično ter mentalno zdravje zaposlenih, prosti čas in dobro počutje, denar in dobro počutje, podjetje, zadovoljni zapo
Objavljeno: 26.07.2010; Ogledov: 6179; Prenosov: 1621
.pdf Celotno besedilo (735,81 KB)

3.
ZNAMKA IN FIRMA V PRAVU INTELEKTUALNE LASTNINE
Maja Albreht, 2010, diplomsko delo

Opis: Znamko pravno ureja Zakon o industrijski lastnini, ki je tako kot firma, ki je pravno urejena v Zakonu o gospodarskih družbah, pravica industrijske lastnine. Avtorica se v diplomski nalogi ukvarja z vprašanjem razmerja med njima ter navaja možne pravne zahtevke, ki jih ima imetnik prejšnje znamke ali firme proti imetniku kasnejše, enake ali podobne, firme ali znamke. Sprva opredeli teoretične značilnosti firme in znamke ter razlike med njima. Poudarek daje možnim pravnim zahtevkom v pravu industrijske lastnine, ki jih ima imetnik prejšnje pravice, znamke ali firme, v postopku registracije in kasneje v gospodarskem prometu. Na kratko predstavi tudi varstvo znamke in firme v pravu zatiranja nelojalne konkurence in kazenskem pravu. Avtorica ugotavlja, da sama tematika o razmerju med znamko in firmo še zdaleč ni popolno razdelana in zato odpira vrsto vprašanj, na katera praksi do sedaj še ni uspelo podati ustreznih odgovorov. Relevantne sodne odločbe Sodišča Evropske Unije in nacionalnih sodišč avtorici služijo kot pomoč pri boljšem razumevanju same tematike, vendar v omejenem obsegu, saj tudi ta ni preobsežna in dovolj jasna, kar lahko posledično vodi v različne interpretacije.
Ključne besede: firma, znamka, intelektualna lastnina, dobra vera, nelojalna konkurenca, registracija.
Objavljeno: 11.03.2010; Ogledov: 2623; Prenosov: 675
.pdf Celotno besedilo (642,59 KB)

4.
DOJEMANJE RESNIČNOSTI IN DUHOVNE VREDNOTE LITERARNIH OSEB ROMANA WISE BLOOD PISATELJICE FLANNERY O'CONNOR
Tina Ipavec, 2011, diplomsko delo

Opis: Flannery O’Connor velja za eno izmed najbolj nadarjenih ameriških pisateljic 20. stoletja. Zaradi goreče pripadnosti katoliški veri so njena dela prežeta s sporočili katoliške doktrine. V svojem prvem romanu Wise Blood je uporabila elemente groteske in humorja, s katerimi je želela predstaviti kratko pridigarsko kariero glavnega junaka z imenom Hazel Motes. Wise Blood je komičen roman s tragičnim koncem, njegovi liki so predstavljeni groteskno, a zastrašujoče realistično. Liki bolj ali manj uspešno sledijo svojim potem pri iskanju lastne svobode. Namen naloge je predstaviti like, s katerimi je Flannery O’Connor prikazala sliko tedanje družbe, njihovo dojemanje resničnosti in njihove duhovne vrednote. V prvem delu naloga podaja dejstva o pisateljičinem življenju in delu, elemente gotike in groteske ter romana. Drugi del naloge predstavlja like romana, njihovo iskanje resnice, njihov pogled na svet in sposobnost vživljati se vanj. Zaradi boljšega razumevanja sem nekatere like primerjala z liki današnje družbe.
Ključne besede: Flannery O’Connor, Wise Blood, resničnost, duhovne vrednote, vera
Objavljeno: 21.07.2011; Ogledov: 1983; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (430,97 KB)

5.
IDEOLOGIJA IN NJEN VPLIV NA LITERARNI PREVOD KÄSTNERJEVIH MLADINSKIH DEL: TABU TEMI NASILJE IN VERA
Katja Hegediš, 2011, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz petih ključnih točk. Najprej je osredotočeno na pojem mladinske književnosti in opredelitvi le-tega. Znotraj tega poglavja se bomo ustavili pri značilnostih mladinske književnosti, njenem poimenovanju, delno njeni zgodovini, etični funkciji in mlademu bralcu, torej recipientu mladinske književnosti ter značilnostim, ki mu morajo biti prilagojene. V drugem sklopu prikazuje vpliv različnih ideologij na mladinsko književnost in njeno prevajanje. Besedilo navaja nekaj primerov mladinskih književnih del s takšnimi spremembami, kot na primer Piko Nogavičko, Bambija, Pepelko. Povzeta so dejstva iz predavanja N. Kocijančič Pokorn, ki so bila ključen povod za nastanek dela. Prikazani sta osrednji tabu temi v prevodih mladinske književnosti: nasilje in vera. Pogled pa je usmerjen tudi na prevajalca, ki včasih agira po svoji volji in tako nesmiselno poseže v prevod in hkrati osiromaši določeno književno delo. Sledi poglavje o literarnem prevajanju, kako so na literarno prevajanje gledali nekoč in kako gledamo nanj danes. Delo prikazuje prevajanje kot zapleteno dejavnost in prevajalca kot osebek, na katerega vplivajo različni dejavniki. Ustavi se tudi pri zgodovini literarnega prevajanja in pri književnem prevodu, omeni tudi pojem ekvivalence, kot zadnje pa se v sklopu tega cilja osredotoča na prevajalca kot bralca in na nujnost, da je prevajalec tudi dober bralec. V predzadnjem sklopu se posveča E. Kästnerju, njegovemu življenju in delu. V zadnjem poglavju pa prikazuje vpliv ideologije na prevode njegovih treh mladinskih del. To so: Pikica in Tonček, Konferenca živali in Dvojčici. Primerjava nemških originalov in slovenskih prevodov prikazuje spremembe, ki so nastale zaradi vpliva ideologije tistega časa. Analiza je osredotočena predvsem na omilitev nasilja in črtanja vere ter na podteme: politika, oblast oziroma moč, krutost, bog, molitev.
Ključne besede: mladinska književnost, Erich Kästner, literarno prevajanje, literarni prevod, ideologije, nasilje, vera
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 1880; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

6.
VLAHI V LIKI IN KRBAVI V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Rok Batinica, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vlahi v Liki in Krbavi v zgodnjem novem veku predstavlja kompleksen opis problema vlahov na Balkanu in v točno določenih delih hrvaške Vojne krajine. Vlahi še danes predstavljajo svojevrsten etnični in socialno-ekonomski problem na prostoru Balkana. Z njimi so se in se še danes ukvarjajo predvsem evropski znanstveniki: etnologi, etnografi, jezikoslovci, antropologi, pravniki, zgodovinarji idr. Obravnavani so v različnih nacionalnih zgodovinopisjih, jaz pa sem posebej izpostavil hrvaško in srbsko. S prihodom Slovanov in drugih ljudstev na Balkanski polotok so se pričele intenzivnejše migracije, mešanja različnih ljudstev in nastajanje novih socialno-ekonomskih skupin. V času srednjega veka pa so vpadi osmanskih Turkov pričeli pospeševati migracije tako vlaškega elementa kot tudi drugih. Migracije in mešanje prebivalstva so potekale več stoletij, s tem pa tudi integracija v različne etnije, kjer je imela močan vpliv predvsem vera. Vlahi so že proti koncu 16. in tekom 17. stoletja na področju Like in Krbave predstavljali večji del takratnega prebivalstva. Od zavzetja tega področja s strani osmanskih Turkov leta 1527 do leta 1689, ko so to ozemlje Habsburžani uspeli pripojiti nazaj k Vojni krajini, pa do sredine 18. stoletja se je prebivalstvo velikokrat izmenjalo. Na to področje je bilo poleg vlaškega elementa s prihodom Turkov naseljenih tudi veliko muslimanov, ki so predstavljali večino prebivalstva v naseljih okoli trdnjav. Po porazu Turkov pred Dunajem leta 1683 in do leta 1689 je bilo tedanje prebivalstvo iz Like in Krbave v večini izgnano, področje pa opuščeno. A se je kmalu začelo ponovno naseljevanje, predvsem z vlahi. Muslimani so skoraj popolnoma izginili. Tisti, ki so ostali, so sprejeli katoliško, redkeje pa tudi pravoslavno veroizpoved. Nekaj je bilo tudi Hrvatov, Bunjevcev in ostalih. Popis prebivalstva Like in Krbave iz leta 1712 potrjuje, da je bilo vlaškega elementa na tem področju največ in da se je do takrat že popolnoma udomačil. Nacionalno pa se je tekom stoletij predvsem zaradi vpliva vere asimiliral, preko pravoslavja v srbsko in preko katolištva v hrvaško etnijo. Tako je danes beseda, pomen oziroma ime vlah iz spomina tamkajšnjih prebivalcev skoraj popolnoma zbledela.
Ključne besede: Vlah, krajišnik, Balkan, Lika in Krbava, Vojna krajina, Hrvaška, Karlovški generalat, Habsburžani, osmanski Turki, pravoslavna vera, katoliška vera, etničnost.
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 2912; Prenosov: 190 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (6,57 MB)

7.
RAZMERJE MED ZDRAVORAZUMSKIMI UTEMELJITVAMI VERE V BOGA IN ZNANSTVENIMI DOGNANJI NA TEM PODROČJU
Tjaša Boroja, 2013, diplomsko delo

Opis: Temelj pričujoče diplomske naloge je obravnava razmerja med zdravorazumskimi utemeljitvami vere v boga in znanstvenimi dognanji na tem področju. Na podlagi tega smo si v okviru teoretičnega dela zastavili šest predpostavk, zakaj naj bi ljudje verovali v boga. Predstavitev ključnih znanstvenih razlag religije z avtorji in opis razlag ter raziskav, ki so se pojavile do sedaj, temelji na izvoru religije kot smiselni razlagi življenja in sveta, ter viru tolažbe. Analizirali smo Durkheimovo sociologistično pojmovanje religije, proučili religijo kot stranski produkt prirojenih kognitivnih vzorcev in produkt težnje po racionalnem izbiranju, prav tako pa smo poudarili izkustveno podlago religije. V empiričnem delu naloge smo na podlagi predstavljene teorije ter s pomočjo kvalitativnega zbiranja podatkov poiskali razloge za vero v boga, s katerimi smo razložili posameznikove težnje po verovanju. S pomočjo šestnajstih udeležencev, ki so sodelovali v delno-strukturiranem intervjuju, katerega smo izvajali v času najpomembnejšega krščanskega praznika velike noči v romarskem kraju, imenovanem Međugorje, smo preverili, zakaj posamezniki po njihovi lastni oceni verujejo v boga, kakšne zdravorazumske utemeljitve vere prevladujejo pri vernikih in kakšne so njihove predstave o bogu. Namen in cilj empiričnega dela je, prikazati in povezati konkretna mnenja, stališča in poglede sodelujočih vernikov ter jih primerjati z obstoječimi teoretičnimi pristopi. Analiza intervjujev, ki je temeljila na zelo pristranskem vzorcu subjektivnih ocen nestrokovnjakov, je pokazala, da posamezniki največji pomen za posameznikovo vero pripisujejo potrebi po tolažbi. Temu sledijo motivi izkustva, socializacije, racionalne izbire in intelektualnega iskanja odgovorov. Izkazalo se je, da se ocene mnenja respondentov glede izhodišča religioznosti pomembno razlikujejo od znanstvenih pogledov. Razlike se kažejo predvsem v pomenu socializacije. Iz znanstvene literature namreč izhaja, da je religijska socializacija bistvenega pomena za religioznost posameznika, večina sodelujočih respondentov pa je mnenja, da religijska socializacija ni pomemben razlog za njihovo trenutno verovanje. Sicer njena prisotnost pri skoraj vseh udeležencih kaže velik pomen, a kot lahko razberemo iz rezultatov, se lahko religioznost brez socializacije razvije le ob pogoju izrazite potrebe po tolažbi in izkustvu verske izkušnje. Po naših izsledkih sta torej tolažba in izkustvo ključna motivatorja, kar postavlja pod vprašaj nekatere znanstvene teorije.
Ključne besede: Religija, vera, verovanje, korenina, smisel življenja, tolažba, izkustvena podlaga, socializacija, družba, posameznik, racionalna izbira, Međugorje.
Objavljeno: 17.07.2013; Ogledov: 1458; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

8.
Slaba vera prijavitelja znamke in primer Lindt
Vesna Težak, 2012, diplomsko delo

Opis: Leta 2009 je Sodišče EU v primeru Lindt prvič postavilo smernice za razlago pojma slabe vere, ki se pojavlja v zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji na področju prava znamk kot razlog za njeno prenehanje. Pred tem so se v literaturi in sodni praksi pojavljali različni pristopi k razlagi, Sodišče EU pa je s svojo interpretacijo postavilo temelje za enotnejšo razlago v prihodnosti. Namen diplomske naloge je predstaviti in presoditi nove smernice in njihovo uporabo v primeru Lindt. V pričujočem delu ugotavljamo, da so smernice, ki jih je podalo Sodišče EU, zelo široke, zato ni nujno, da bodo interpretacije nacionalnih sodišč držav članic enotne. Je pa Sodišče EU jasno določilo, da so za presojo slabe vere relevantne vse upoštevne okoliščine zadevnega primera, iz česar sledi, da se bo slaba vera tudi v prihodnje presojala od primera do primera in s posebnim ozirom na okoliščine, ki jih je izpostavilo Sodišče EU. To so prijaviteljeva vednost o obstoječi uporabi enakega znaka, prijaviteljev namen preprečiti tretji osebi nadaljnjo uporabo ter stopnja pravne zaščite, ki jo uživata znak tretje osebe in prijaviteljev znak. Odločba v zadevi Lindt bo zato nedvomno imela velik vpliv na konkurenco na skupnem notranjem trgu.
Ključne besede: znamka, znamka EU, slaba vera, prenehanje znamke, Sodišče EU, notranji trg, nelojalna konkurenca
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1068; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (236,64 KB)

9.
PRIPOSESTVOVANJE KOT PRAVNI TEMELJ PRIDOBITVE STVARNIH PRAVIC-PRIPOSESTVOVANJE LASTNINSKE PRAVICE IN SLUŽNOSTI S PREGLEDOM SODNE PRAKSE
Monika Klemenčič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obsega obravnavo instituta priposestvovanja stvarnih pravic in pregled aktualne sodne prakse. Priposestvovanje je izviren način pridobitve lastninske pravice in temelji na treh bistvenih elementih: dobri veri priposestvovalca, izvrševanju posesti oziroma lastniških upravičenj in preteku časa. Eno najpomembnejših vprašanj v zvezi s priposestvovanjem je prav gotovo dopustitev priposestvovanja nepremičnin tistemu, ki se ni vpisal v zemljiško knjigo oziroma tako imenovano izvenknjižno priposestvovanje. V povezavi s tem institutom ima zelo pomembno vlogo zemljiška knjiga, na podlagi katere je zagotovljena publiciteta stvarnih pravic na nepremičnini. V skladu z vpisnim načelom je na pravnoposlovni podlagi mogoče pridobiti lastninsko ali katero drugo stvarno pravico na nepremičninah le z vpisom v zemljiško knjigo. Naša sodna praksa je dolgo dopuščala izvenknjižno priposestvovanje in se pri presoji dobre vere ni opirala na stanje vpisov v zemljiški knjigi, ampak zgolj na dejanske okoliščine. V zadnjih letih pa zemljiška knjiga vendarle dobiva osrednji pomen, tako v zavesti Slovencev, kot tudi v sodni praksi, tako da sodišča dopuščajo izvenknjižno priposestvovanje le v izjemnih okoliščinah. V svojem diplomskem delu sem se v poglavju priposestvovanja lastninske pravice osredotočila predvsem na problematiko izvenknjižnega priposestvovanja in povzela aktualno sodno prakso. V poglavju priposestvovanja služnosti pa so poleg pogojev, obravnavani tudi sodna praksa in posebnosti glede nepravih služnosti in služnosti v javno korist.
Ključne besede: Priposestvovanje, lastninska pravica, dobra vera, izvenknjižno priposestvovanje, neprave stvarne služnosti, služnosti v javno korist.
Objavljeno: 10.04.2015; Ogledov: 2838; Prenosov: 687
.pdf Celotno besedilo (480,57 KB)

10.
PRIPOSESTVOVANJE LASTNINSKE PRAVICE V SODNI PRAKSI
Florjana Sušec, 2015, diplomsko delo

Opis: V letu 2003 je bil sprejet novi Stvarnopravni zakonik, ki je v svoje vrste vključil tudi priposestvovanje in ga v primerjavi s predhodnikom Zakonom o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih povsem osvežil in spremenil ter zaostril (sodna praksa je namreč široko dopuščala priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah, novejša sodna praksa stremi k strožjemu pristopu vrednotenja predpostavk priposestvovanja) možnosti pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Priposestvovanje kot originaren način pridobitve lastninske pravice ima svojo pravna podlago v zakonu, gre za primere, ko posestnik v dobri veri poseduje določeno premičnino ali nepremičnino dalj časa kot svojo, oziroma je v opravičljivi zmoti, da je na stvari pridobil lastninsko pravico. Uvodoma sem predstavila pojme, ki so povezani s temo diplomske naloge, torej lastninsko pravico, nepremičnino ter premičnino, in ker je za priposestvovanje ključnega pomena tudi pravni temelj s katerim naj bi priposestvovalec pridobil posest, sem v kratki različici predstavila tudi pravne naslove pridobitve lastninske pravice. Sledi razjasnitev instituta priposestvovanja lastninske pravice, podrobna razčlenitev njegovih predpostavk, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni. Ločeno je področje premičninskega in nepremičninskega pravnega urejanja. Poudarek je na priposestvovanju lastninske pravice na nepremičninah. Predstavljena so tudi dogmatska stališča nekaterih pravnikov. Stvarnopravni zakonik in Zakon o zemljiški knjigi varujeta dobrovernega tretjega, ki sklepa pravni posel z zemljiškoknjižnim lastnikom, ki pa ni dejanski lastnik. Tako je v diplomsko nalogo vključeno tudi načelo zaupanja v zemljiško knjigo, kot tudi načelo publicitete ter načelo domneve lastninske pravice. Zaradi stroge naravnanosti zakonskega urejanja priposestvovanja, ki bi lahko neustrezno rešil primere, sem zbrala in vključila novejšo sodno prakso, ki je enotnejša in vodijo pravičnim rešitvam primerov. Sodne prakse priposestvovanja lastninske pravice, ki bi začelo teči v letih veljavnosti SPZ ni bilo najti.
Ključne besede: priposestvovanje, lastninska pravica, dobra vera, posest, zunajknjižno priposestvovanje.
Objavljeno: 10.06.2015; Ogledov: 2770; Prenosov: 488
.pdf Celotno besedilo (468,27 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici