| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Maja Makari, 2021, magistrsko delo

Opis: Zakona, ZZK-1 v 8. členu in SPZ v 10. členu resda vsebujeta določbi z naslovom Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, vendar še zdaleč nista edina člena, v katerem se načelo zaupanja v zemljiško knjigo odraža. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je namreč eno izmed temeljnih načel nepremičninskega prava. Z obravnavanim načelom je povezano načelo publicitete: Pozitivno stališče - na nepremičninah obstajajo samo tiste pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo, in negativno stališče - pravica na nepremičnini ne obstaja, če ni vpisana v zemljiško knjigo. Pomembna je tudi dobra vera. Namreč, samo tisti, ki se v dobri veri zanesejo na podatke v zemljiško knjigo ne sme trpeti škodljivih posledic. Poznamo glave in pomožne vpise v zemljiško knjigo, in čeprav je plomba opredeljena kot pomožni vpis je za načelo zaupanja zelo pomembna, saj naznanja začetek zemljiškoknjižnega postopka, s tem pa nastop publicitetnih učinkov, potrebnih za realizacijo načela zaupanja v zemljiško knjigo. V posebnem delu smo se srečali z najpogostejšimi pravnoposlovnimi prenosi lastninske pravice na nepremičninah, in primeri, kjer pride do izraza načelo zaupanja v zemljiško knjigo. To varuje pridobitelja le v primeru, če je pridobil pravico na poslovni podlagi. Obravnavana je dvojna prodaja nepremičnine. V tem primeru ravno zaradi načela zaupanja pride do zapletene situacije, saj je odsvojitelj v zemljiški knjigi še vedno naveden kot lastnik. V primeru materialno neveljavne vknjižbe, v primeru da je odvsojitelj drugič razpolagal z isto nepremičnino daje pravo možnost izbrisne tožbe, vendar ne proti dobrovernim tretjim. Pri priposestvovanju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, ki je v konfliktu s pravnoposlovno pridobljeno. Pravica, ki je pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo (zemljiško knjigo). V primeru da pri pravnoposlovnem prenosu sodeluje le en (zunaj)zakonski partner, drug pridobi lastninsko pravico na nepremičnini originarno. Vpis v zemljiško knjigo je deklaratoren. Če bi se pa zakonec rad zaščitil pred nezaželenimi učinki tretjih, mora poskrbeti, da je njegova pravica vpisana. Pri nevpisanih nepremičninah ne more priti do uporabe načela zaupanja v zemljiško knjigo, saj zemljiška knjiga ne vsebuje podatka o nepremičnini. Situacije, ko ne izhajamo iz načela zaupanja v zemljiško knjigo, so lahko mnogo zahtevnejše pri vprašanju komu naj pravo da varstvo. Obstaja velika nevarnost kršitve pravic tretjih. Lastnik, ki se ne vpiše v zemljiško knjigo, konkurira dobrovernim tretjim, kateri pridobijo pravice na podlagi svoje dobrovernosti in zaupanja v zemljiško knjigo. Zakon opozarja na posledice, ki utegnejo doleteti tistega, ki bi se lahko vpisal v zemljiško knjigo, a tega ni storil. Načelo zaupanja tako tudi »kaznuje« imetnika nevpisane pravice Zakon določa listine, ki se štejejo za zemljiškoknjižno dovolilo. To je posadna listina, ta vsebuje izjavo zemljiškoknjižnega lastnika, da nasprotni stranki priznava izvirno (originarno) pridobitev lastninske pravice na nepremičnini in nadomestno zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se nadomešča pravnoposlovni prenos (derivativen prenos) lastninske pravice.
Ključne besede: Zemljiška knjiga, dobra vera, varnost pravnega prometa, dvojna prodaja, skupna lastnina, priposestvovanje, nevpisane nepremičnine, posadna listina, uskladitvena listina
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 250; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
Šepet notranjega miru: prakse dokumentarne fotografije
Vanesa Hasanović, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali dokumentarno fotografijo in njen domet v smislu reprezentacije veroizpovedi. Raziskovali smo načine gledanja fotografske podobe in vplive neposrednega okolja na pristope k razumevanju podob. Skozi fotografski medij smo želeli poiskati, raziskati in prikazati podobnosti med ljudmi, kulturami in verami ter dokaj kontroverzno tematiko veroizpovedi prikazati kot pozitivno stran družbe.
Ključne besede: fotografija, dokumentarna fotografija, religija, vera.
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 252; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

3.
Omejitve pravic iz znamke po novi EU zakonodaji
Thomas Robnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Omejitve pravic iz znamke po novi EU zakonodaji obravnava posamezne omejitve pravic iz znamke, v zvezi s katerimi je nova zakonodaja EU prinesla nekatere novosti in spremembe. Napravljena je konkretna primerjava določb Direktive 2015/2436 in novele ZIL-1E, ki je Direktivo 2015/2436 prenesla v slovenski pravni red. Poleg splošnih omejitev (uporaba imena ali naslova, deskriptivna uporaba, referenčna uporaba in uporaba pravice, ki velja le na določenem območju), so predmet analize magistrskega dela še nekatere specialne omejitve, kot so dobroverna prejšnja uporaba po ZIL-1, omejitev kot posledica privolitve in omejitve pravic iz kolektivne in certifikacijske znamke. V okviru določenih omejitev je nova zakonodaja posegla v sodno prakso Sodišča EU. Očiten primer se kaže pri omejitvi glede uporabe imena ali naslova, ki je bila s prenovljeno določbo usmerjena izključno na fizične osebe. Sodna praksa je pred tem dopuščala, da so se na omejitev lahko sklicevale tudi pravne osebe oziroma družbe in v gospodarskem prometu v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporabljale znamki enako firmo ali trgovinsko ime. Avtor ugotavlja, da izključitev družb iz te omejitve zagotavlja boljše razlikovanje med znamko in firmo oziroma trgovinskim imenom. Vendarle velja slednje le v omejenem obsegu, saj je položaj nekaterih družb ostal nespremenjen. To so predvsem tiste družbe, ki so trgovinska imena ali firme začele uporabljati pred registracijo znamke. Le-te imajo še zmeraj možnost obrambe v smislu omejitve pri uporabi imena ali naslova. Enako velja za firme samostojnih podjetnikov. Poleg tega se lahko po slovenskem pravu tretji, ki so določen znak začeli dobroverno uporabljati pred prijavo znamke, prav tako sklicujejo tudi na dodatno omejitev prejšnje dobroverne uporabe, ki je Direktiva 2015/2436 ne vsebuje. Nenazadnje pa večje razlikovanje omogoča izključitev omejitve za tiste družbe, ki so firme začele uporabljati po registraciji znamke in zagotovitev pravice do preprečitve registracije kasnejše znamke na podlagi neregistriranega prejšnjega znaka (firme) po novem relativnem razlogu za zavrnitev, ki ga je prenesla novela ZIL-1E. Avtor nadalje posebej izpostavlja primernost ureditve koeksistence dveh enakih znamk kot posledice privolitve imetnika prejšnje znamke k uporabi kasnejše. Z vidika potrošnika in zagotavljanja temeljne funkcije izvora takšen položaj zmeraj ni ustrezen, vendar je pri tem potrebno ločiti primere dvojne identičnosti in primere podobnosti. Kadar hkrati obstajata dve enaki znamki za enako blago ali storitve, se obstoj zmede pri potrošnikih predvideva in če se potrošniki ne bodo mogli zavedati razlik med njima, znamka ne bo zagotovila svoje funkcije izvora. V primeru podobnosti se zmeda ne predvideva, zato je zahtevano tehtanje pogoja ustvarjanja zmede v vsaki zadevi posebej.
Ključne besede: Direktiva 2015/2436, ZIL-1E, uporaba znamke, dobri poslovni običaji, gospodarski promet, dobra vera, firma, soobstoj znamk, funkcije znamke
Objavljeno: 26.06.2020; Ogledov: 315; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (797,24 KB)

4.
Trgovina z ljudmi in islamistični terorizem
Klemen Kocjančič, Ajda Vodlan, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Islamistični terorizem v zadnjem času predstavlja varnostno grožnjo na svetovni ravni. Cilj članka je osvetliti povezavo med islamističnim terorizmom in trgovino z ljudmi, pri čemer je slednja lahko tako orodje kot posledica terorizma. Avtorja poskušata odgovoriti na raziskovalno vprašanje, na kakšen način sovpadata družbena pojava trgovina z ljudmi in islamistični terorizem. Metode: Ključni uporabljeni metodi v članku sta: metoda študija primerov (pri obravnavi posameznih oblik trgovine z ljudmi) in hermenevtična metoda (razlaga in interpretacija verske literature). Preko primerjalne metode bodo oblikovana dokončna spoznanja o vlogi trgovine z ljudmi napram islamističnemu terorizmu. Ugotovitve: Islamistični terorizem je postal na področju Bližnjega vzhoda primarna varnostna grožnja. S prevzemom nadzora nad večjimi območji je vzpostavil pogoje za delovanje trgovine z ljudmi, pri čemer je povezava med teroristi in trgovino večplastna. Islamistični skrajneži neposredno uporabljajo nekatere oblike trgovine z ljudmi, hkrati pa povzročijo emigracijo in nadaljnjo viktimizacijo beguncev ter migrantov s strani tretjih oseb v okviru trgovine z ljudmi. Islamistični terorizem pri tem uporablja lastno interpretacijo islamskih besedil, da utemelji in opravičuje svoje delovanje. Omejitve/uporabnost raziskave Omejitev raziskave je omejeno število konceptualnih in praktičnih raziskav primerov trgovine z ljudmi glede na islamistični terorizem. Zaradi pomanjkanja akademskih virov in tudi aktualnosti tematike sva avtorja kot vir informacij o določenih primerih trgovine z ljudmi uporabila medijska poročila. Izvirnost/pomembnost prispevka: Tema je relevantna, ker se evropske države soočajo z masovnimi migrantskimi tokovi, ki so povezani s trgovino z ljudmi in islamističnim terorizmom. Izpostavitev povezave med slednjima je pomembna pri oblikovanju varnostne politike. Tema je izvirna, ker na konkretnih primerih predstavi povezavo med islamističnim terorizmom in trgovino z ljudmi.
Ključne besede: islamistični terorizem, islam, vera, zloraba vere, verski terorizem, trgovina z ljudmi, organizirana kriminaliteta
Objavljeno: 20.04.2020; Ogledov: 231; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (317,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Določevanje antimikrobnega delovanja Aloe vere
Kaja Jeromel, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti antimikrobne lastnosti Aloe barbadensis in Aloe arborescens na rast različnih mikroorganizmov. Izvedli smo študijo antimikrobne učinkovitosti sveže ter liofilizirane A. barbadensis in A. arborescens, etanolnega ekstrakta A. barbadensis in A. arborescens ter antimikrobne učinkovitosti nekaterih komercialnih produktov iz aloje. Antimikrobne lastnosti izbranih vzorcev A. barbadensis in A. arborescens ter njunih komercialnih produktov smo testirali na različnih mikrobnih celicah kot so Escherichia coli, Staphylococcus aureus, Bacillus cereus, Pseudomonas fluorescens, Pseudomonas aeruginosa, Candida albicans ter Aspergillus brasiliensis. Inhibitorno lastnost posameznega vzorca smo kvalitativno določevali z disk difuzijsko metodo na hranilnih agarjih. Kadar je vzorec izkazoval inhibitorne lastnosti, se je pri vzorcu pokazala cona inhibicije oziroma zaviralna cona rasti mikroorganizma. S kvantitativno dilucijsko metodo v bujonu smo želeli ugotoviti stopnjo inhibicije rasti mikroorganizma pri različnih koncentracijah dodanega vzorca ter tako skonstruirati rastno krivuljo mikroorganizma. Ugotovili smo, da aloji zavirata rast vseh testnih mikrobnih celic, razen rasti glive A. brasiliensis. Najboljši zaviralni učinek na rast testnih mikroorganizmov smo zaznali v primeru uporabe 50 % liofiliziranega soka in gela A. barbadensis ter etanolnega ekstrakta A. barbadensis in A. arborescens, najslabše pa je pri večini mikroorganizmov rast zaviral sveži sok aloj. Popolnoma vsi vzorci A. barbadensis in A. arborescens so dobro zavirali rast bakterije P. aeruginosa, saj smo pri vseh vzorcih zaznali visoko stopnjo inhibicije rasti mikroorganizma.
Ključne besede: Aloe barbadensis, Aloe arborescens, Aloe vera, antimikrobne lastnosti, inhibicija
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 664; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (12,08 MB)

6.
Primerjava institutov priposestvovanja, gradnje čez mejo nepremičnine in vlaganja v tujo nepremičnino v slovenskem in nemškem pravnem redu
Valentin Justin Tratnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Nepremičninsko pravo predstavlja del stvarnega prava že vse od razvoja te civilnopravne smeri. Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, kot najpomembnejše stvarne pravice, nam omogoča izvrševanje slednje z vsemi njenimi upravičenji in dolžnostmi. Instituti priposestvovanje, gradnja čez mejo nepremičnine in vlaganje v tujo nepremičnino vsak zase predstavljajo pomemben del nepremičninskega prava. Vsi trije rešujejo pravne probleme, ki lahko nastanejo z malomarnim, neveščim ali nepravilnim izvrševanjem lastninske pravice. Ob stvarnopravnih učinkih priposestvovanja in vlaganja v tujo nepremičnino se zdijo obligacijskopravni učinki gradnje čez mejo manj pomembni, pa vendar temu ni tako. Skozi primerjavo z nemško pravno ureditvijo sem izpostavil podobnosti in bistvene razlike med vsemi tremi instituti. Diplomsko delo je razdeljeno na 3 sklope. V prvem se opredelim do ureditve priposestvovanja v slovenskem pravnem redu, ki predstavlja enega izmed temeljnih načinov originarne pridobitve lastninske pravice. Poleg tega tudi predstavim kako je priposestvovanje urejeno v nemškem pravnem redu in ju primerjam. V drugem sklopu predstavim institut gradnje čez mejo nepremičnine, s katerim se sicer ne pridobi lastninske pravice, saj so pridobljene pravice zgolj obligacijsko pravne narave, pa vendar ima značilnosti s katerimi, ga lahko smiselno predstavim poleg priposestvovanja. Tudi tukaj bom primerjal nemško ureditev in predstavil bistvene razlike med njima. Tretji in hkrati zadnji sklop je namenjen institutu vlaganja v tujo nepremično. Ta se prima facie zdi precej neaktualen, pa vendar, pogosto pride do pravnih problemov, ki jih ta institut rešuje. Kot v prva dva, je tudi ta primerjan z nemško ureditvijo. V vseh treh sklopih je predstavljena tudi relevantna sodna praksa iz obeh pravnih sistemov, ki še dodatno ponazori življenjske primere oziroma rešitve le teh.
Ključne besede: stvarno pravo, nepremičninsko pravo, nepremičnina, priposestvovanje, dobra vera, lastniška posest, gradnja čez mejo nepremičnine, superficies solo cedit, zemljiška knjiga, vlaganje v tujo nepremičnino, lastninska pravica
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 622; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (401,96 KB)

7.
Prekmurski pisatelji v 18. stoletju
Jožef Smej, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi so predstavljeni prekmurski pisatelji 18. stoletja, najprej evangeličanski (Temlin, Sever in Števan Küzmič), nato katoliška (Mikloš Küzmič in Čergič). Analizirane so jezikovne različice molitev očenaša, zdravemarije in apostolske vere (in pesmi M. Küzmiča ter Čergiča). Gre za ekumensko razsež nost in spoznanje, da so apostolska veroizpoved ter molitvi očenaš, zdravamarija pred jedjo in po njej skupne katoličanom in evangeličanom. Primerjajoč Avgustov zlati vek (Vergil, Ovid – omenja ju M. Küzmič –, Horac, Tibul, Properc) s slovenskimi prekmurskimi pisatelji, avtor ugotavlja, da je bilo 18. stoletje zlati vek za Prekmurje in prekmurski knjižni jezik.
Ključne besede: prekmurski jezik 18. stoletja, prekmurski pisatelji, apostolska vera, očenaš, zdravamarija, evangeličani, katoliki, ekunomizem
Objavljeno: 28.02.2018; Ogledov: 605; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (445,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Vpeljava mikropropagacijske metode za Aloe vera
Viki Hartman, 2017, magistrsko delo

Opis: Aloe vera je zdravilna rastlina, ki jo ljudje uporabljajo že tisočletja. Zaradi njenih lastnosti je nepogrešljiva v medicini, kozmetiki, farmaciji in prehrani. V naravi se Aloe vera razmnožuje vegetativno, kar je zelo počasen proces, z nizkim donosom in je mogoč le med rastno sezono. Najprimernejša alternativna oblika razmnoževanja Aloe vere je zato in vitro vegetativno razmnoževanje rastlin v tkivni kulturi, oziroma z mikropropagacijo. Namen naše naloge je bil razviti postopek mikropropagacije Aloe vere, ki vključuje vzpostavitev tkivne kulture, razmnoževanje in koreninjenje poganjkov. Kot začetni izseček smo uporabili mlade stranske poganjke, ki smo jih vcepili na Murashige in Skoog (MS) gojišče, z dodanimi rastnimi regulatorji. Uspešnost mikropropagacije smo merili preko naslednjih parametrov: prisotnost in število brstov, prisotnost in število korenin. Največ poganjkov, v povprečju 5,9, se je tvorilo na MS gojišču z 8 µM BAP in 1 µM NAA, največ korenin, v povprečju 7,2, pa na MS gojišču z 4 µM BAP in 4 µM NAA. Poganjke z dovolj razvitimi koreninami smo prestavili v plastične lončke z zemljo ali mešanico zemlje in peska (1 : 1), kjer se je uspešno aklimatiziralo vsaj 60 % vseh rastlin.
Ključne besede: Aloe vera, mikropropagacija, tkivna kultura, zdravilna rastlina
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 671; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

9.
Pomen dobre vere pri protiknjižnem priposestvovanju v Sloveniji ob primerjavi z ureditvijo v Avstriji, Nemčiji in Švici
Jan Šömen, 2017, magistrsko delo

Opis: V stvarnem pravu, ki prvenstveno ureja razmerja med subjekti glede objektov, sem zasledil nedorečenost, ki jo želim raziskati podrobneje. Pridobitvi lastninske pravice na podlagi zakona, ki jo omogoča Stvarnopravni zakonik (SPZ) pravimo priposestvovanje. Za to, da na tak način nekdo pridobi lastninsko pravico, pa morajo biti izpolnjeni še nekateri nadaljnji pogoji, ki so potek priposestvovalne dobe, lastniška posest, ki jo sestavlja zavest priposestvovalca, da objekt poseduje kot lastnik ter dobra vera, ki pomeni da posestnik ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik. Pri presoji ali je izpolnjen pogoj dobre vere za izvirni način pridobitve ene od naštetih pravic, se namreč pojavlja veliko različnih interpretacij tako s strani sodne prakse kot s strani pravne teorije. Sodna praksa se odloča za povsem drug pristop za presojo ali je pogoj dobre vere izpolnjen. Ne zahteva namreč, da je za pogoj dobre vere priposestvovalec tudi vpisan v zemljiško knjigo. Pravna teorija po drugi strani zastopa stališče, po katerem priposestvovalec ne more biti v dobri veri, če je iz javne zemljiške knjige razvidno, da ni vpisan kot lastnik. Ker mora poznati zakone na območju pravnega reda na katerem deluje mora tudi vedeti, da je pri pravnoposlovnih pridobitvah stvarnih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, konstitutivnega pomena za nastanek, prenos, obremenitev pravice ravno vpis v zemljiško knjigo. Ker mu to pravilo pa načelu ignorantia iuris nocet mora biti znano in ker je zemljiška knjiga javna knjiga, na vpogled vsakomur, se priposestvovalec mora zavedati da zaradi odsotnosti vpisa v zemljiško knjigo ne more biti lastnik. Zaradi tega tudi ne more biti dobroverni lastniški posestnik, iz česar izhaja tudi temeljna hipoteza moje naloge, ki jo bom skozi temeljito obravnavo bodisi potrdil ali zavrnil, obenem pa ponudil vpogled v rešitve teh vprašanj tudi v pravnih sistemih Nemčije, Avstrije in Švice.
Ključne besede: stvarno pravo, lastninska pravica, služnostna pravica, pravnoposlovni prenos, priposestvovanje, odločba državnega organa, zemljiška knjiga, konstutivnost vpisa, načelo publicitete, primerjalnopravna ureditev, ZvetL, Nemčija, Avstrija, Švica, dobra vera, posest, publiciteta.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 918; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (653,24 KB)

10.
VPLIV VERE NA VELJAVNO ZAKONODAJO
Ines Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Vera vpliva na vsa področja ţivljenja, najbolj pa na ţivljenje vsakega posameznika. Kolikšen vpliv pa ima vera na zakone? Drţava, Cerkev in verske skupnosti so ločene. To načelo ločitve drţave in vere ni sporno, sporno je vprašanje, ali je dejansko res tako. Nesporno je, da vsak posameznik v nekaj veruje in ima pravico, da veruje v karkoli in kogarkoli hoče. Drţava skuša slediti potrebam posameznikov in širšim skupnostim ter poskuša vse enakopravno obravnavati, brez diskriminacije in razlikovanja, s sprejemanjem zakonov, ki naj bi veljali za vse ljudi enako.
Ključne besede: Vera, posameznik, zakonodaja, enakost, ločenost države in Cerkve.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1080; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (711,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici