| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nivo znanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja pri laikih pred in po 2 - urnem izobraževanju
Andrej Rihtar, 2019, magistrsko delo

Opis: Zunaj bolnišnični srčni zastoj predstavlja vodilni vzrok umrljivosti v svetu. Ker je uspešnost preživetja in prognoza pri bolniku odvisna predvsem od zgodnjega začetka oživljanja ter defibrilacije, pri tem pomembno vlogo odigrajo mimoidoči, ki so priča srčnemu zastoju. S svojim znanjem ter hitrim in ustreznim posredovanjem lahko tako rešijo življenje in pripomorejo k čim ugodnejšemu nevrološkemu izidu. Izvedena je bila kvantitativna metoda z uporabo standardiziranega vprašalnika in ocenjevalnega protokola. Z vprašalnikom smo ocenili znanje tečajnikov pred tečajem, nato izvedli 2-urni tečaj za tem pa, z ocenjevalnim protokolom, ocenili pridobljeno znanje na Laerdal lutki. Kvantitativne rezultate smo predstavili z grafi in tabelami, hipoteze pa potrdili z uporabo Mann-Whitneyevega U testa ter Spearmanovo korelacijo. Povprečni rezultat pisnega preizkusa predznanja vseh tečajnikov je bil 77,7 %, praktičnega preizkusa po tečaju pa 88,5 %. Tečajniki, ki imajo v družini nekoga z zdravstveno izobrazbo, so pred tečajem dosegli, v povprečju, 82,3 % in po tečaju 92 % uspeh, ostali 75,1 % pred in 87,30 % uspeh po tečaju. Uspešnost pred in po tečaju se je izkazala za odvisno od števila predhodno opravljenih tečajev. Diskusija in zaključek: kvalitetni tečaji nedvomno pripomorejo k boljšemu znanju in večji samozavesti laikov pri izvajanju TPO. Redna in usmerjena izobraževanja so pogoj za pogostejšo uporabo javno dostopnih defibrilatorjev in pravilno ter kvalitetno izvedbo TPO ob srčnem zastoju.
Ključne besede: tečaj, srčni zastoj, laiki, pristopni čas, ventrikularna fibrilacija, ventrikularna tahikardija brez pulza.
Objavljeno: 24.12.2019; Ogledov: 563; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

2.
Simulacija sekundarnega zastoja srca - etiologija asfiksije
Matjaž Korpar, 2014, diplomsko delo

Opis: Delni tlak ogljikovega dioksida na koncu izdiha (PetCO2) nam med oživljanjem omogoča razlikovati med primarnim in sekundarnim zastojem srca. Namen diplomskega dela je bil raziskati, ali lahko tudi na simulatorju METI HPS ločimo med obema tipoma zastoja. V Simulacijskem centru Fakultete za zdravstvene vede smo sekundarni zastoj srca simulirali kot asfiksijo povzročeno z mišičnim relaksantom in z mehanično zaporo dihalne poti. Primarni zastoj smo simulirali z aplikacijo 1 mg adrenalina. Zanimalo nas je, ali patofiziološki potek sprememb vitalnih funkcij ustreza podatkom iz literature. Simulator smo v vseh scenarijih privedli do faze zastoja srca in pričeli s predihavanjem. Spremljali smo delne tlake PetCO2, PACO2, PO2, nasičenost kisika v arterijski krvi SpO2, pH krvi, minutni iztis srca, utrip srca in krvni tlaka. Rezultati so pokazali, da obstajajo odstopanja pri primerjavi primarnega in sekundarnega zastoja srca v PetCO2. Vrednost PetCO2 je bila pri primarnem zastoju srca ob pričetku ventilacije 52 mmHg, pri sekundarnem zastoju srca zaradi zapore dihalne poti pa je bila vrednost PetCO2 bistveno višja, 85 mmHg. Vrednost pH krvi je pri vseh scenarijih padala od 7,42 do 7,34. Ob pričetku asfiksije je simulator s kompenzacijskimi mehanizmi dvigoval frekvenco utripa srca iz 72 na 151 utripov na minuto, sledila je VT s pulzom, ki se je po eni minuti spremenila v VF in po nadaljnji eni minuti v asistolijo. Minutni iztis srca je padal iz 6 L/min na 4 L/min ob pričetku VT in padel na vrednost nezdružljivo z življenjem (0,1 L/min) ob pričetku asistolije. Ugotavljamo, da simulator METI HPS ustreza predstavitvi asfiksije in je primeren za prikaz takih scenarijev v izobraževalne namene.
Ključne besede: vrednosti PetCO2, asfiksija, ventrikularna tahikardija (VT), ventrikularna fibrilacija (VF), asistolija (ASY), sekundarni zastoj srca, simulator METI HPS.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1303; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Komocija srca in prekordialni udarec: mehanoelektrična stimulacija življenja ali smrti
Dejan Čerpnjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Mehanični udarec v srce z nizko energijo, ki je top in nepenetranten, lahko glede na določene determinante povzroči smrt zaradi komocije srca. Identificirali smo 4 determinante: tip udarca, čas udarca, mesto udarca in energijo udarca. S pregledom primarnih bibliografskih virov ugotavljamo, da top udarec, ki povzroči komocijo srca, deluje po principu mehanične stimulacije prekordialnega predela, v času repolarizacije srca. Na celičnem nivoju se predvideva, da je komocija srca posledica aktivacije specifičnih ionskih, od ATP odvisnih, kalijevih kanalov. Komocijo srca je največkrat zaslediti v borilnih športih in športih z žogico. V Sloveniji zabeleženega primera nismo našli. Komocijo srca lahko preprečimo z izobraževanjem mladih športnikov, njihovih trenerjev in ostale populacije. Za uspešno reanimacijo je potrebna čimprejšnja prepoznava dogodka in aktivacija oživljanja. Po drugi strani pa lahko prekordialni udarec z roko v prsni koš pri bolnikih, ki doživijo zastoj srca, stimulira in zaustavi smrtno nevarni električni ritem fibrilacije prekatov (VF) in jim s tem reši življenje. Rezultati našega pregleda literature kažejo, da je uspešnost prekordialnega udarca pri tahiaritmijah in VF relativno majhna, zato se njegova uporaba v novih ERC-smernicah ne priporoča več v zunajbolnišničnem okolju. Prekordialnega udarca z roko ne moremo uskladiti z ritmom srca pri tahiaritmijah, zato lahko v primeru stimulacije vulnerabilnega časovnega cikla srca povzročimo VF.
Ključne besede: komocija srca, prekordialni udarec, prekordialni predel, vulnerabilna faza, ventrikularna fibrilacija, ventrikularna tahikardija, defibrilacija
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 3314; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

4.
Prepoznavanje simuliranih EKG motenj ritma z avtomatskimi zunanjimi defibrilatorji
Dejan Ciglar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali odzive avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (AED) na simulirane motnje ritma srca. Opisali smo algoritme posameznih testiranih AED, na podlagi katerih se odloča o defibrilaciji. S pomočjo simulatorja SimMan smo nastavljali simulirane EKG ritme različnih oblik in frekvenc. Omejili smo se na simulacijo ritma ventrikularne tahikardije, ventrikularne fibrilacije, torsade de pointes in supraventrikularne tahikardije. V raziskavi smo testirali 4 modele AED: AED Lifepak-12, Zoll AED PRO, Lifepak 500 in Powerheart G3. Merili smo čas, ki ga AED porabijo za analizo ritma in čas za razelektritev naboja, v primeru, da ne sprožimo defibrilacije. Rezultati prikazujejo 100% prepoznavanje prekatne fibrilacije (VF), tako pri majhni napetosti (fina VF), kot pri visoko napetostnem signalu (groba VF). Čas za prepoznavo ritma je trajal med 11 in 12 sekundami. Vsi AED priporočajo defibrilacijo simulirane Torsade de pointes. Zoll AED PRO in Lifepak 500 se v primeru prepoznavanja VT odločajo enkrat v prid defibrilaciji, drugič pa jo ne priporočajo. Powerheart G3 pro pa se v vsakem primeru odloča za defibrilacijo VT. Prepoznavanje SVT omogoča le Powerheart G3, Zoll AED PRO in Lifepak 500, pa ne omogočata prepoznavanje SVT. Za profesionalno uporabo AED vidimo veliko prednost defibrilatorja Powerheart G3, ki je v 100% primerih prepoznal vse oblike SVT in VF.
Ključne besede: avtomatski zunanji defibrilator, defibrilacija, simulacije, ventrikularna tahikardija, ventrikularna fibrilacija, torsade de pointes, supraventrikularna tahikardija
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 3354; Prenosov: 653
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici