| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi bolnika z globoko vensko trombozo
Karmen Borko, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: globoka venska tromboza nastane, kadar krvni strdek zamaši veno, ki leži globoko v notranjosti. Globoka venska tromboza se kaže z oteklino, bolečino, razširjenimi venami na prizadeti okončini in eritemom. Namen pregleda literature je raziskati vlogo medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi in zdravstveni vzgoji bolnika z globoko vensko trombozo. Metode: uporabili smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze strokovne in znanstvene literature ter metodo kompilacije. Literaturo smo iskali na osnovi raziskovalnega vprašanja in pri tem upoštevali smernice po PRISMA, oceno člankov smo opravili z Joanna Brihggs Institutes ocenjevalnim orodjem, sintezo člankov pa smo naredili po korakih tematske analize. Rezultati: na podlagi analize 6 raziskav smo izpostavili 4 podkategorije. Podkategorije, ki so izpostavljene za vlogo medicinske sestre, so: ocenjevanje tveganja za nastanek globoke venske tromboze, svetovanje bolniku o preprečevanju globoke venske tromboze in preprečevanju zapletov, motiviranje k telesni aktivnosti in spodbujanje k čimprejšnjemu vstajanju iz postelje, uporaba kompresije in kompresijskih naprav. Razprava in sklep: medicinska sestra, pouči bolnika o simptomih, ki nakazujejo na globoko vensko trombozo, ter oceni ogroženost bolnika za nastanek le - te. Za preprečevanje nastanka globoke venske tromboze medicinska sestra pomaga bolniku pri čimprejšnjem vstajanju iz postelje ter mu pomaga ali pa ga spodbuja k telesni aktivnosti. Medicinska sestra mora znati rokovati z mehaničnimi kompresijskimi napravami, prav tako pa mora znati pravilno nameščati kompresijske povoje in nogavice.
Ključne besede: globoka venska tromboza, zdravstvena obravnava, medicinska sestra, bolnik, poučevanje
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 44; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (461,92 KB)

2.
Vpliv števila izvajalcev na pojavnost infekcij pri vstavitvi in odstranitvi atravmatske igle
Katarina Grm, 2017, diplomsko delo

Opis: Podkožni venski prekat ali venska valvula je razmeroma trajen venski dostop, ki omogoča dolgotrajno dajanje zdravil, drugih tekočin in jemanje vzorcev krvi. Venska valvula se vstavi z manjšim operativnim posegom in se lahko uporabi takoj po posegu. Najpogosteje se venska valvula nahaja na prsnem košu, pod ključnico. V vensko valvulo se vstavi posebna igla, ki se imenuje atravmatska igla oziroma »Huber igla«. Pri vstavitvi venske valvule lahko pride tudi do zapletov. Zgodnji zapleti so povezani neposredno z vstavitvijo venske valvule, pozni pa nastanejo predvsem zaradi drugih dejavnikov, med katerimi je tudi neustrezno upravljanje z vensko valvulo. V diplomskem delu smo se predvsem osredotočili na pojavnost infekcij kot enega od poznih zapletov. Zanimalo nas je, ali število izvajalcev pri vstavitvi in odstranitvi atravmatske igle venske valvule vpliva na pojavnost infekcij. V tujini se najpogosteje uporabljajo standardi, ki narekujejo, da vstavitev in odstranitev atravmatske igle izvaja ena oseba, na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pa je v veljavi standard, ki določa, da vstavitev atravmatske igle izvajata dve osebi (ena oseba služi za asistenco). Celoten poseg se izvaja po aseptični metodi. Ugotovili smo, da se je v slovenski raziskavi pojavilo večje število infekcij kot v drugih raziskavah, zato smo napisali predlog novega standarda (za eno osebo), ki bi se lahko uporabljal v kliničnem okolju. Raziskave kažejo, da so pacienti z venskimi valvulami zadovoljni kljub zapletom, seveda pa je pomembno, da se zdravstveni delavci, ki delajo s takimi pacienti, na tem področju kontinuirano izobražujejo, saj tako prispevajo k zmanjšanju zapletov, še posebej infekcij.
Ključne besede: podkožni venski prekat, venska valvula, Huber igla, infekcije venske valvule, standardi dostopanja do venske valvule
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 1786; Prenosov: 638
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
APLIKACIJA ANTIKOAGULANTNE TERAPIJE PRI KIRURŠKIH BOLNIKIH
Alenka Žibert, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Globoka venska tromboza (GVT) je resen zaplet, ki je posledica nastanka krvnega strdka, ki povzroči zaporo žilnega lumna. Z izvajanjem antikoagulantega zdravljenja lahko učinkovito preprečujemo VT pri bolnikih, ki ležijo na kirurških oddelkih. Preprečevanje izvajamo z mehanskimi in farmakološkimi metodami, vendar so zadnje dokazano bolj učinkovite. V zadnjih letih se v veliki meri poslužujemo heparina, katerega namen je redčenje krvi, prednost pa ta, da ima malo stranskih učinkov. Bolnikom ga s pomočjo injekcij apliciramo v podkožje v nizkih odmerkih ob upoštevanju standarda zdravstvene nege. Medicinska sestra je kompetentna za dajanje medikamentozne terapije in ukrepanje ob morebitnih zapletih. Biti mora strokovno podkovana in odgovorna, njena dolžnost pa je, da bolnika pouči o samoaplikaciji heparinskih pripravkov in preveri ustreznost njegovega znanja. Metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Pregledali smo domačo in tujo literaturo, avtorske prispevke v strokovnih revijah, strokovne članke ter zbornike. S študijem literature smo povzemali in primerjali različna dejstva o določeni tematiki. Rezultati: Ugotovili smo, da je najuspešnejša preventiva pred nastankom krvnih strdkov uporaba nizkomolekularnih heparinov (NMH), ki so enostavni za uporabo. Pomembna je njihova pravilna aplikacija, saj lahko ob nestrokovnem ravnanju pride do zapletov za bolnika. Ključnega pomena je poznavanje mesta aplikacije in pravilnega postopka vbrizgavanja. Diskusija in zaključek: Kirurški bolniki so ogroženi za nastanek VT predvsem zaradi operativnega posega, prav tako pa tudi osebnih značilnosti in življenjskega sloga. Začetek in trajanje profilakse je odvisen od vrste operacije, vendar se je izkazalo, da je najbolj učinkovit način ta, da prvi odmerek zdravila bolnik dobi po operaciji in ga nato prejema redno enkrat dnevno. Strokovni in varni način aplikacije je v področju abdomna, saj je na tem mestu veliko podkožnega tkiva in s tem manjša možnost komplikacij. Medicinska sestra je pacienta dolžna izobraziti za samoaplikacijo po odhodu v domače okolje.
Ključne besede: Globoka venska tromboza, preprečevanje, parenteralna aplikacija zdravil, subkutana injekcija, nizkomolekularni heparin.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 2015; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (789,99 KB)

4.
STANDARD ODVZEMA KRVI NA DOMU
Blaž Ciglar, 2015, diplomsko delo

Opis: V sklopu negovalnih intervencij patronažnega varstva, ki jih izvaja patronažna medicinska sestra, smo obravnavali negovalno intervencijo odvzem krvi na domu ter napisali standard. Odvzem krvi na domu sodi k zahtevnejšim negovalnim intervencijam patronažne medicinske sestre, saj zahteva visoko stopnjo profesionalnosti in strokovnosti pri celotnem postopku negovalne intervencije. Odvzem krvi patronažna medicinska sestra izvede po procesu zdravstvene nege po točno določenih korakih, opredeljenih v šestih fazah. Kadar govorimo o odvzemu krvi govorimo o posegu, saj ga patronažna medicinska sestra opravlja po naročilu zdravnika, hkrati pa odvzem krvi spada h kurativni dejavnosti patronažnega varstva. Pri svojem delu patronažna medicinska sestra uporablja več torb, ena izmed teh je tudi torba za odvzem krvi v kateri ima pripravljen ves potreben material za odvzem krvi na domu. Po odvzemu krvi uporablja primerno torbo za transport odvzetih vzorcev od posameznikovega doma do ustreznega laboratorija. Pri odvzemu krvi patronažna medicinska sestra rokuje z ostrimi predmeti, pri čemer ob neupoštevanju načel delovanja z ostrimi predmeti lahko pride do incidenta. Če do incidenta pride, patronažna medicinska sestra ukrepa po ustreznih zapisanih navodilih, ki se delijo na prvo pomoč ter nadaljnje ukrepe.
Ključne besede: patronažno varstvo, patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, punkcija vene, venska kri
Objavljeno: 25.09.2015; Ogledov: 2748; Prenosov: 467
.pdf Celotno besedilo (520,57 KB)

5.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z VENSKIM ULCUSOM
Marjeta Ploj, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava zdravstveno nego pacienta z venskim ulcusom. V prvem delu uvoda smo izpostavili namen ter cilje diplomskega dela. Nadalje smo opredelili kronično vensko popuščanje, pojavnost, simptome, znake ter dejavnost tveganja za kronično vensko bolezen. V drugem poglavju smo prav tako predstavili klasifikacijo kronične venske bolezni ter opredelili termin razjeda goleni. Tretji del naloge zajema zdravstveno nego pacienta z ulcusom. Glede na trend zdravljenja smo opisali sodobno oskrbo venskih ulcusov ter zdravljenje ulcusov. Poudarek je na partnerskem odnosu med medicinsko sestre ter ostalimi sodelujočimi v zdravstveni oskrbi pacienta z venskim ulcusom ter uporabi in upoštevanju etičnega pristopa do pacienta. V tem poglavju smo prav tako opisali proces zdravstvene nege ter procesno metodo dela po kateri poteka oskrba venskih ulcusov v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Slednje smo ugotavljali z raziskavo, ki nam je hkrati podala rezultate, da anketiranci poznajo sodobno ter klasično oskrbo venskih ulcusov, ki jo izvajajo po procesu zdravstvene nege ter vključujejo uporabo negovalnih diagnoz, med katerimi so najpogostejše bolečina, zvišana možnost infekcije, strah, motnje spanja ter poškodba tkiva. Glede na to, da so imenovane negovalne diagnoze usmerjene v bolezen lahko opravičimo s tem, da gre pri pacientih v Univerzitetnem kliničnem centru za hospitalizacije in lahko negovalne diagnoze usmerjene v zdravje ugotavljajo za to prisotni zdravstveni kader, ki deluje v domačem okolju pacienta (patronažno zdravstveno varstvo).
Ključne besede: venska razjeda, zdravljenje, proces zdravstvene nege, negovalna diagnoza, medicinska oskrba, partnerstvo
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 2039; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
PACIENT Z VENSKO TROMBOZO
Mitja Tonejc, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, kjer v prvem delu opredelimo vensko trombozo kot bolezen sodobnega časa, ugotavljamo dejavnike tveganja za nastanek bolezni, njeno diagnostiko, zdravljenje bolezni, njene pričakovane zaplete in preprečevanje nastanka le-te. V nadaljevanju predstavimo dnevno bolnišnico oziroma ambulantno obliko zdravljenja kot utečeno metodo dela, ki pripomore k boljšim rezultatom zdravljenja, ter pomen zdravstvene nege in naloge medicinske sestre pri izvajanju negovalnih intervencij. Poudarimo tudi pomen zdravstvene vzgoje pacienta o bolezni, njegovo sprejemanje in življenje z boleznijo. V drugem, empiričnem delu pa predstavljamo rezultate raziskave, izvedene med pacienti v trombotičnem dispanzerju na Polikliniki ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra septembra 2010. Ugotavljamo, da moški v povprečju zbolevajo nekoliko prej kot ženske, vendar je razlika minimalna. Med preiskovanimi ženskami je sicer več tistih z osnovno in srednjo oziroma poklicno izobrazbo, med moškimi pa več s visoko/višjo in univerzitetno izobrazbo. Raziskava kaže, da vsi preiskovanci nimajo dovolj znanja o svoji bolezni, saj le polovica pacientov pozna vzroke, ki so pri njih pripeljali do bolezni, prav tako pa nekateri vprašani ne poznajo dejavnikov tveganja, ki lahko privedejo do VT. Na drugi strani pa ugotavljamo, da je večina preiskovancev dobro seznanjena s samim zdravljenjem VT, nekoliko manj pa razumejo ukrepe, kot je povijanje nog in priporočila glede fizične aktivnosti.
Ključne besede: pacient, venska tromboza, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 3227; Prenosov: 535
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

7.
Zdravstvena nega kirurškega bolnika z motnjami v strjevanju krvi
Janja Tamše, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili motnje v strjevanju krvi, ki vplivajo na operativno zdravljenje, dejavnike tveganja za nastanek venske tromboze, predstavili smo tudi, kaj mora medicinska sestra opazovati pri kirurški rani in pripravo hemofilika na operativni poseg. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med zdravstvenimi delavci kirurških oddelkov Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v mesecu juniju 2009. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval vprašanja odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa. Ugotoviti smo želeli, ali medicinske sestre vedo, da oralna kontracepcijska sredstva in nosečnost vplivata na koagulacijo, ali vedo, da se hemofiliki smejo ukvarjati s športom in da je najprimernejše plavanje in ali vedo, da je priporočeno obdobje uporabe elastičnih povojev ali nogavic od šest mesecev do enega leta. Ugotovili smo, da večina zdravstvenih delavcev ve, da oralna kontracepcijska sredstva in nosečnost vplivata na koagulacijo in da se hemofiliki smejo ukvarjati s športom. Da je najprimernejše plavanje, ve večina anketirancev. Le četrtina anketirancev ve, da je priporočeno obdobje uporabe elastičnih povojev in nogavic od šest mesecev do enega leta.
Ključne besede: motnje koagulacije, zdravstvena nega, kirurški bolnik, hemofilija, venska tromboza, oralna kontracepcijska sredstva, nosečnost
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3129; Prenosov: 498
.pdf Celotno besedilo (409,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici