| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Psihometrične značilnosti slovenske različice Pittsburškega vprašalnika kakovosti spanja
Tadea Košir, 2021, magistrsko delo

Opis: Spanje predstavlja eno izmed najbolj esencialnih življenjskih funkcij. Že ena noč nezadostne količine in/ali kakovosti spanja lahko dan kasneje povzroči spremembe, ki se kažejo na nivoju kognitivnega, emocionalnega in vsakodnevnega delovanja. Kakovost spanja lahko merimo s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja (PSQI). Njegove merske značilnosti so preverjale številne pretekle raziskave, ki so prišle do neenotnih ugotovitev glede faktorske strukture. V literaturi se kaže trend uporabe enofaktorske točkovalne metode vprašalnika ne glede na njegovo faktorsko strukturo. Namen tega dela je bil preveriti psihometrično ustreznost slovenske različice PSQI, in sicer njegovo faktorsko strukturo, zanesljivost in konstruktno veljavnost z Epworthsko lestvico zaspanosti, Lestvico depresije Centra za epidemiološke študije, Vprašalnikom zdravja pacientov in Kratko lestvico petih velikih. Vprašalnik je reševalo 453 zdravih posameznikov, 227 izmed njih je vprašalnik reševalo dvakrat. Rezultati psihometričnih analiz so pokazali, da se podatkom najbolje prilega hierarhični model drugega reda s tremi faktorji. Notranja konsistentnost za skupni rezultat je znašala α = .68, medtem ko je za podlestvice nižja, in sicer α = .43–.70, kar lahko pripišemo nizkemu številu indikatorjev na lestvico. Retestna zanesljivost v obdobju dveh do treh tednov je za skupni rezultat znašala ρ = .77, za podlestvice pa ρ = .61–.76. Vprašalnik PSQI je izkazal ustrezno konstruktno veljavnost; skupni dosežek je šibko pozitivno koreliral s prekomerno zapanostjo, šibko negativno koreliral s sprejemljivostjo in vestnostjo, zmerno pozitivno koreliral z depresijo in nevroticizmom ter zmerno do močno pozitivno koreliral s somatiko.
Ključne besede: Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja, spanje, konfirmatorna faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 217; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga z vidika prava varstva potrošnikov
Urban Kralj, 2020, magistrsko delo

Opis: Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga je še zmeraj aktualna, kar se kaže v številnih odmevnih zadevah, ki pretresajo svetovni ter evropski trg v zadnjem desetletju. Kljub sprejemu zakonodaje na področju varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami na ozemlju Evropske unije in kljub dejstvu, da so piramidni sistemi del tako imenovane črne liste praks, ki so v vseh okoliščinah prepovedane, sam zakonodajni okvir ne daje jasne definicije le-teh in posledično v praksi povzroča deljena mnenja, ali gre v posameznih zadevah za sporno obliko mrežnega marketinga ali ne. Sodišče Evropske unije je v dveh pomembnih zadevah, 4finance in Lucky 4 All razložilo in dopolnilo definicijo piramidnih sistemov, ni pa se opredelilo glede vprašanja, ali udeleženci piramidnih sistemov, ki aktivno prodajajo izdelke, štejejo za potrošnike in posledično uživajo pravno varstvo. Trenutno pravna teorija zastopa stališče, da je pomemben trenutek pristopa v piramidni sistem. Tudi če praksa ne ustreza definiciji iz t.i. črne liste, pa to še ne pomeni, da je dopustna. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah vsebuje še abstraktnejše določbe generalne klavzule in določbe o zavajajočih in agresivnih poslovnih praksah, ki tako širijo obseg prepovedi. Ob nepoštenih poslovnih praksah se pojavi tudi vprašanje pravnih posledic in morebitne neveljavnosti takšnega posla. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah področja ne ureja in to prepušča splošnim pravilom obligacijskega prava, po katerih sta, ob izpolnjenih ustreznih predpostavkah, možni tako izpodbojnost posla kot tudi odškodninska odgovornost. Kljub temu pa Direktiva 2019/2161 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov na področje varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami uvaja določbe o individualnem pravnem varstvu.
Ključne besede: piramidni sistemi, mrežni marketing, varstvo potrošnikov, nepoštene poslovne prakse, civilnopravne posledice, napake volje, veljavnost pravnega posla, kolektivne tožbe.
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 251; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (409,51 KB)

3.
Civilnopravni vidiki nepoštenih poslovnih praks pri sklepanju pravnih poslov
Urban Kralj, 2018, diplomsko delo

Opis: Nepoštene poslovne prakse so del potrošniškega prava, ki je v zadnjem obdobju, predvsem znotraj Evropske unije, doživel velik razvoj. Ker se je evropski zakonodajalec zavedel pomembnosti varstva potrošnikov, je njihove pravice podrobno uredil z mnogimi pravnimi akti, ki so tudi poenotili pravila znotraj držav članic. Enako velja za področje nepoštenih poslovnih praks, kjer imamo detajlna pravila, ki določajo, katera dejanja vse so tako prepovedana. Kljub temu pa se pojavlja vprašanje, kako je s sklenitvijo in veljavnostjo pravnega posla v primerih, ko je tak pravni posel obremenjen z nepošteno poslovno prakso, saj tako Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah kot tudi nacionalni Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami tega ne določata. V diplomskem delu najprej predstavim nepoštene poslovne prakse, v nadaljevanju pa civilnopravne vidike le-teh, v okviru tega pa tudi posledice pravnih poslov, sklenjenih ob ravnanju, ki šteje za nepošteno poslovno prakso. Predstavljena je tudi relevantna sodna praksa.
Ključne besede: nepoštena poslovna praksa, varstvo potrošnikov, sklepanje pravnih poslov, civilnopravne posledice, napake volje, veljavnost pravnega posla.
Objavljeno: 09.07.2018; Ogledov: 831; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (299,04 KB)

4.
Teorija uma v zgodnjem otroštvu: validacija vprašalnika za starše
Nika Knez, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti merske značilnosti (zanesljivost, strukturno in sočasno veljavnost) slovenske oblike Vprašalnika teorije uma za starše, ki smo ga v okviru raziskave tudi prevedli in priredili za slovensko populacijo. Gre za novo metodo v merjenju teorije uma, ki presega omejitve tradicionalnih mer teorije uma in se vse bolj uveljavlja na mednarodnem področju. Teorija uma je definirana kot sposobnost pripisovanja mentalnih stanj sebi in drugim ter napovedovanja in razumevanja posameznikovega vedenja na podlagi njegovih mentalni stanj. Rezultati na vzorcu 279 predšolskih otrok kažejo podobno strukturno veljavnost in visoko zanesljivost, kot je značilna za izvorno obliko vprašalnika. Na splošno rezultati faktorske analize podpirajo delitev postavk v tri lestvice (zgodnjo, osnovno in napredno raven teorije uma). Nekaj postavk se ni nasičalo glede na predvidevanja, zato smo za nekatere izmed teh predlagali spremembe v prevodu. Podprli smo tudi enofaktorsko rešitev. Tako enofaktorska kot trifaktorska rešitev sta se pokazali kot psihometrično ustrezni, vendar na podlagi rabe v tujih raziskavah priporočamo uporabo enofaktorske rešitve za splošno populacijo, trifaktorska rešitev pa se je pokazala kot uporabna predvsem pri specifičnih populacijah otrok (motnje avtističnega spektra). Med vedenjskimi nalogami in Vprašalnikom teorije uma se je pokazala statistično pomembna pozitivna povezanost. V raziskavi so predstavljene tudi povezave z nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Dobljeni rezultati v splošnem kažejo, da lahko teorijo uma zanesljivo in veljavno merimo s pomočjo ocen staršev in da Vprašalnik teorije uma za starše služi kot dobro merilo za preučevanje teorije uma v slovenskem prostoru.
Ključne besede: teorija uma, zgodnje otroštvo, predšolsko obdobje, faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost, vprašalnik za starše
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 1892; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
Preklic ponudbe - primerjava pravil OZ in Dunajske Konvencije
Ana Štifter, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta podrobneje predstavljena instituta umika in preklica ponudbe po Obligacijskem zakoniku in Dunajski konvenciji. Čeprav je večina določb Obligacijskega zakonika o sklenitvi pogodb povzetih po omenjeni konvenciji, pa to ne velja tudi za institut preklica ponudbe. Naprej so na kratko predstavljeni učinki ponudbe, razlike med ureditvami preklica ponudbe v različnih pravnih redih, kaj je to trdna in netrdna ponudba ter kakšna je razlika med institutoma umika in preklica ponudbe. Tako imenovano jedro diplomske naloge pa obsega dva sklopa. V prvem delu je predstavljen umik ponudbe kot ga normira Obligacijski zakonik, ter dva primera iz sodne prakse slovenskih sodišč, ki prikazujeta učinke veljavnosti oziroma neveljavnosti umika ponudbe. Po enakem vzorcu je analiziran tudi umik ponudbe kot je urejen v Dunajski konvenciji, hkrati pa je opravljena primerjava med obema ureditvama. V drugem delu je predstavljen preklic ponudbe, opredeljeno je, če sploh in kako je urejen v slovenskem pravnem redu ter kako to ureja Dunajska konvencija. Tudi v tem sklopu je teorija podprla s sodno prakso.
Ključne besede: veljavnost ponudbe, umik ponudbe, preklic ponudbe, trdna ponudba, netrdna ponudba
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 1303; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (346,69 KB)

6.
PRAVILA O PROROGATIO FORI V UREDBI 1215/2012 IN HAAŠKI KONVENCIJI O SPORAZUMIH O IZBIRI SODIŠČA TER NJUNA MEDSEBOJNA INTERAKCIJA
Nuša Koželj, 2016, diplomsko delo

Opis: Avtonomija volje strank na področju mednarodnega zasebnega prava omogoča sklenitev prorogatio fori ali sporazuma o izbiri sodišča. Institut, po katerem v praksi posežejo predvsem gospodarski subjekti, je bil v letu 2015 deležen pomembnih prilagoditev. Na ravni Evropske unije je pričela veljati nova Bruseljska uredba, ki med drugim vsebuje prenovljene določbe v zvezi z dogovorjeno pristojnostjo sodišča, prav tako pa je proti koncu leta začela veljati Haaška konvencija o sporazumih o izbiri sodišča. Diplomska naloga obravnava temeljne značilnosti sporazuma o pristojnosti sodišča v obeh pravnih aktih, pri čemer se kot ključni problem zastavlja vprašanje veljavnosti sporazuma v posameznem aktu. Bruseljska uredba vsebuje jasne določbe glede presoje materialne in formalne veljavnosti sporazuma, vendar pa ne definira mednarodnega elementa razmerja, zaradi česar je lahko sporno, v katerih razmerjih je sploh dopustno sklepati prorogacijske sporazume. Na drugi strani je v zvezi s Haaško konvencijo vprašljiv predvsem trenutek, v katerem morajo biti izpolnjeni pogoji za veljavnost sporazuma o izbiri sodišča. Teoretično so možni štirje časovni trenutki: v trenutku sklenitve sporazuma, v trenutku vložitve tožbe, v obeh trenutkih ali pa v enem ali drugem. Haaška konvencija ne rešuje tega vprašanja, prav tako nanj ni mogoče odgovoriti s pomočjo teoretičnih razlag tega pravnega akta. Posledice te nejasnosti lahko rezultirajo v neenotnih odločitvah sodišč, ki bodo odločala skladno s svojim nacionalnim pravom. V zaključnem delu naloge so analizirana prednostna pravila, s katerimi se glede na elemente razmerja rešuje vprašanje konflikta uporabe BU I bis ali Haaške konvencije.
Ključne besede: Prorogatio fori, Bruseljska uredba I bis, Haaška konvencija o sporazumih o izbiri sodišča, veljavnost sporazuma, medsebojna interakcija.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1355; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (601,86 KB)

7.
Metode merjenja zanesljivosti in veljavnosti konstrukta "mnenje državljanov o spoštovanju zakonov"
Jerneja Šifrer, 2013, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je opredeliti in ovrednotiti različne metode merjenja zanesljivosti in veljavnosti konstrukta »zakaj ljudje spoštujejo zakone«. Iz čikaške študije iz leta 1984 (Tyler, 2006) smo povzeli in predelali vprašalnik, na osnovi katerega smo poskušali pokazati, da Cronbachov koeficient alfa kot indeks merjenja homogenosti lestvic daje le delno sliko zanesljivosti vprašalnika in da lahko z uporabo faktorske analize povečamo veljavnost merjenega konstrukta. Ugotovili smo namreč, da nekatere teoretične spremenljivke prvotnega modela niso niti zanesljive niti veljavne. Zato smo s faktorsko analizo z izbranimi merjenimi spremenljivkami oblikovali nov merski model, ki je zanesljivejši in veljavnejši. Na osnovi novega modela smo s pomočjo zbranih podatkov na vzorcu 479 študentov testirali hipotezi o legitimnosti kot spodbujevalcu spoštovanja zakonov in o pravičnosti postopkov policije in sodišč, ki vplivajo na zaznave o legitimnosti.
Ključne besede: zanesljivost, veljavnost, Cronbachov koeficient alfa, faktorska analiza, merski konstrukt, legitimnost, postopkovna pravičnost policije in sodišč
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 3050; Prenosov: 1266
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

8.
PREIZKUS VELJAVNOSTI MODELOV ZA IDENTIFIKACIJO POROČILA REVIZORJA
Daniel Zdolšek, 2012, magistrsko delo

Opis: Izsledek revidiranja računovodskih izkazov je zagotovílo revizorja, povezano z opravljenimi postopki revidiranja računovodskih izkazov revidirane družbe, ki je podano v obliki (pisnega) poročila revizorja o računovodskih izkazih, katero lahko bodisi je prilagojeno (torej takšno poročilo, da to ne vključuje mnenja brez pridržkov o računovodskih izkazih) bodisi ni prilagojeno (torej takšno poročilo, da to vključuje mnenje brez pridržkov o računovodskih izkazih). Sámo revidiranje je zbir več raznovrstnih postopkov, povezanih z revidiranjem, vključno s postopki proučevanja (analitičnimi postopki). Razlogi za možno uporabo modela, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja (kot pripomočka pri revidiranju računovodskih izkazov, povezanega s postopki proučevanja), so različni. Omogoča možnost seznanitve z (možno) revidirano družbo pri predhodnem ocenjevanju, zaznavanja možnih težavnih področij, povezanih z računovodskimi izkazi, oblikovanje pričakovanj, povezanih z računovodskimi izkazi, in tako naprej. Takšen pripomoček je tako mogoče uporabiti pri načrtovanju izvedbe revidiranja računovodskih izkazov, pri izvedbi takšnega revidiranja in ne nazadnje tudi pri nadziranju izvedenega revidiranja računovodskih izkazov. Takšen pripomoček je lahko pripomoček bodisi izvajalca revidiranja bodisi pripomoček nadzornika izvajalca revidiranja bodisi pripomoček katerekoli druge (zadostno usposobljene) osebe, katera kaže zanimanje, povezano z računovodskimi izkazi. Če obstaja pripomoček, kot je razvit model iz katerekoli izmed preteklih raziskav, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno, je pomembno, ali je takšen razvit model veljaven. Izsledki raziskave kažejo, da ni mogoče ugotoviti, ali je katerega izmed preteklih razvitih modelov iz (razpoložljivih) preteklih raziskav mogoče razvrstiti med veljavne modele, kajti glede na razpoložljive podatke, povezane s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, ni mogoče proučiti dejanske (realne) uspešnosti nobenega izmed preteklih razvitih modelov in tako tudi ni mogoče ugotoviti, kakšna je zmožnost posplošitve kateregakoli izmed preteklih razvitih modelov. Razlog, da ni mogoča takšna proučitev nobenega izmed preteklih razvitih modelov, je, da je bil v razvit pretekli model v vsaki izmed (razpoložljivih) preteklih raziskav vključen vsaj en kazalec ali/in kazalnik, za katerega podatki niso razpoložljivi v raziskavi razpoložljivih podatkih. Razpoložljivi podatki, povezani s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, pa kažejo, da je prilagoditev poročila revizorja o računovodskih izkazih pojav, katerega pojavnost je majhna. Vendarle pa, enako kot v več preteklih raziskavah, velja, da so kazalci in kazalniki skupine družb, katere imajo poročilo revizorja prilagojeno, manj ugodni kot kazalci in kazalniki skupine družbe, katerih poročilo revizorja ni prilagojeno (na primer: manjši je obseg sredstev, manjši je obseg prihodkov, večja je zadolženost, slabša je likvidnost, slabša je poslovna uspešnost in tako naprej). In nadalje, izsledki raziskave tudi kažejo, da je mogoče z zbirom različnih izbranih kazalcev in/ali kazalnikov prepoznati poročilo revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno in katero prejmejo slovenske (po velikosti) velike družbe. Več razvitih modelov logistične regresije kaže ugodno uspešnost razvitega modela glede na različna merila, katera kažejo uspešnost posameznega razvitega modela. Vsakega izmed teh modelov pa je mogoče tudi umeriti tako, da se bodisi doseže najmanjši možen obseg nepravilnih razvrstitev pri posameznem izmed razvitih modelov bodisi doseže najnižje možne celotne povprečne stroške nepravilne razvrstitve pri posameznem izmed razvitih modelov. Umerjanje kateregakoli izmed razvitih modelov je odvisno od subjektivnih (osebnih) nagnjenj uporabnika posameznega izmed
Ključne besede: revidiranje, revizija, revizor, letno poročilo, računovodski izkazi, poročilo revizorja, mnenje revizorja, resnicoljubna predstavitev, slovenski računovodski standardi (SRS), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), pravila revidiranja, Mednarodni standardi revidiranja (MSR), postopki proučevanja (analitični postopki), model za prepoznavanje poročila revizorja, veljavnost razvitega modela, uspešnost razvitega modela, analiza občutljivosti, umeritev modela (nastavitev, kalibracija)
Objavljeno: 22.02.2013; Ogledov: 1614; Prenosov: 142
URL Povezava na celotno besedilo

9.
UPORABA PRAVA V MEDNARODNI TRGOVINSKI ARBITRAŽI
Anja Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Reševanje sporov na mednarodnem nivoju je dandanes postalo pogosto in potrebno, zlasti v trgovinskih sporih. Arbitraža predstavlja način reševanja sporov, ki temelji na soglasju (sporazumu) sprtih strank. Nadalje mednarodna trgovinska arbitraža predstavlja zelo pogost način reševanja sporov v pravnih razmerjih z mednarodnim elementom (na primer: stranki prihajata iz različnih držav). Najpomembnejša delitev arbitraž, je delitev na priložnostno (ad hoc) in institucionalno arbitražo, pri čemer ima vsaka določene prednosti, pa tudi slabosti. Prednost reševanja spora z arbitražo je tudi v možnosti strank, da določijo pravo, ki naj se uporabi za presojo arbitražnega sporazuma, merodajna procesna pravila in pravo, ki naj se uporabi za vsebinsko presojo spora. Avtonomija volje strank predstavlja najpomembnejši pravni vir arbitraže. Stranke lahko izberejo tudi tri različne skupine pravnih pravil, ki naj se uporabijo za presojo posameznega področja. Arbitri so dolžni spoštovati avtonomijo volje strank in delovati v skladu z izraženim soglasjem volj strank. V primeru odsotnosti sporazuma strank o pravu, ki naj se uporabi, so za določitev merodajnega prava pristojni arbitri. Pri izbiri in določitvi merodajnega prava bodisi s strani strank, bodisi s strani arbitrov, pa obstajajo določene omejitve, ki pridejo do izraza zlasti v zadnji fazi — to je v postopku izpodbijanja domačih arbitražnih odločb in v postopku priznavanja in izvršitve tujih arbitražnih odločb pred nacionalnimi sodišči. Upoštevanje teh omejitev s strani strank in arbitrov je bistvenega pomena za učinkovanje arbitražne odločbe.
Ključne besede: mednarodna trgovinska arbitraža, trgovinski spori, uporaba prava, avtonomija volje strank, veljavnost arbitražnega sporazuma, procesna pravila, materialna pravila, javni red, izpodbijanje, priznanje in izvršitev
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 3948; Prenosov: 630
.pdf Celotno besedilo (538,90 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici