1.
VPLIV REGULATORNIH SPREMEMB NA KAPITALSKI TRG V SLOVENIJI PRED IN PO KRIZI 2007Saša Černel, 2016, magistrsko delo
Opis: Mednarodna finančna kriza, ki je zamajala vsa svetovna gospodarstva, in do katere je prišlo ravno zaradi silovite rasti in razvoja vseh segmentov finančnega sistema v zadnjih desetih letih, je pokazala na prepočasno sledenje razvoju finančne dejavnosti, in s tem kopičenja prekomernega tveganja v finančnem sistemu, kar je tudi glavni razlog, da tega niso preprečile institucije, ki so zadolžene za spremljanje finančne stabilnosti. Zaradi pojava negativnih esternalij ob propadu oziroma nedelovanju finančnega sistema, se je pokazala potreba po dodatni regulaciji nereguliranih oz. nezadostno reguliranih področij finančnega trga, česar se je Evropska komisija lotila z doslednim izvajanjem Akcijskega načrta finančnih storitev (angl. Financial Services Action Plan, v nadaljevanju FSAP). Posledično je to za Slovenijo, kot članico EU, pomenilo veliko na novo sprejete oziroma spremenjene regulative na področju kapitalskih trgov.
Kljub temu, da Slovenija spada med razvite države, tega nikakor ne moramo trditi za slovenski kapitalski trg. Zaradi svoje majhnosti in zgodnje faze razvoja, še nima tako pomembne vloge v finančnem sistemu, kot bi jo moral imeti, da bi ustrezno podpiral gospodarski razvoj Slovenije. Ker so do finančne krize slovenska podjetja kapital, potreben za razvoj, pridobivala izključno preko bančnega zadolževanja, je likvidnostna kriza bank pokazala na potrebo, da je kapital v prihodnosti potrebno zbirati tudi na kapitalskem trgu. In ker je bila Evropska komisija nepopustljiva pri implementaciji in prenosu sprejetih direktiv, je to predstavljalo izziv tako za zakonodajalca, kot tudi za vse ustanove na kapitalskem trgu. Pogoj za pridobitev kapitala vlagateljev je namreč zaupanje v finančni sistem, kar pa je posredno povezano tudi z regulativo, veljavno na kapitalskem trgu. Zato je zakonodajalec v smislu večjega zaupanja, preglednosti in transparentnosti, v nacionalno zakonodajo pospešeno prenašal vse evropske pravne zahteve.
Proučevanje vpliva spremenjenega regulatornega okvirja na domač trg kapitala pred in po nastopu finančne krize, je bistvo raziskovalnega problema, pri čemer je presoja vpliva omejena na določene izbrane dejavnike aktivnosti kapitalskega trga. Razumevanje sprememb v zakonodajnem okvirju zahteva poznavanje stanja pred nastalimi spremembami, zato je na kratko podana tudi zgodovina nastanka slovenskega finančnega trga in nastajanje zakonskih osnov za učinkovit kapitalski trg. Opravljene metode so v določenem delu potrdile obstoj povezanosti med spremembo regulative in izbranimi dejavniki aktivnosti kapitalskih trgov. Vendar je, zaradi specifičnega dogajanja na domačem kapitalskem trgu po finančni krizi, pri proučevanih dejavnikih aktivnosti kapitalskega trga v določenem delu težko ločiti, kateri del spremembe lahko pripišemo spremembam v regulatornem okvirju in kateri del gre pripisati posledicam finančne krize. Finančna kriza in sprememba regulatornega okvirja gresta namreč z roko v roki, saj je do sprememb na zakonodajnem področju prišlo predvsem z namenom preprečiti nastanek podobnih finančnih kriz v prihodnje, in se tako izogniti negativnim posledicam za celotno gospodarstvo države.
Ključne besede: finančni sistem, kapitalski trg, finančne institucije, finančna kriza, veljavna zakonodaja.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1185; Prenosov: 181
Celotno besedilo (2,42 MB)